Nasveti naših strokovnjakov

V skladu z veljavno EU zakonodajo in Uredbo o sistemu dovoljenj za zasaditev vinske trte je potrebno za sajenje vinogradov predhodno pridobiti dovoljenje za zasaditev vinske trte. Izjema so le tisti vinogradi, ki so manjši od 0,1 ha in so namenjeni izključno za pridelavo vina, namenjenega porabi v vinogradnikovi družini.

Letošnji letnik  vinogradnikom ni bil najbolj naklonjen. V spomladanskem času (21.4. in 22.4.2017) nas je najprej prizadela pozeba, nato ko smo opazovali kakšna »čudežna rastlina« je vinska trta, saj si je v večini primerih opomogla od pozebe, nas je prizadela toča. Ta je terjala svoj davek, saj je nekaterim vinogradnikom popolnoma uničila pridelek. Na določenih lokacijah, lahko rečemo tudi mikrolokacijah (npr. en del vinograda), kjer ni bilo udara toče, pa se lahko vinogradniki pohvalijo z odlično kakovostjo.

Domače maslo, ki ga sirarske kmetije ponujajo svojim kupcem, postaja pravi prodajni hit. Razlog za to gre najbrž iskati v tem, da so kupci pričeli iskati okuse, ki so billi že skoraj pozabljeni. Dejstvo je, da se (tehnološko pravilno izdelano) domače maslo lahko pohvali z odlično kakovostjo in polno paleto izrazitega okusa.

Prav je, da nekatere zakonitosti izdelave masla ponovno pregledamo. V tem članku bomo obravnavali izdelavo surovega masla iz fermentirane smetane. Takšna masla so načeloma dlje obstojna, predvsem pa se odražajo z izrazitejšim okusom.

Ne glede na prihajajočo jesen, je prav, da opozorimo na pomen kakovosti vode za namakanje. Vsakoletne suše vplivajo na kmetijsko pridelavo, zato je nujno razmišljati o uvedbi namakalnih sistemov. Suša ni nenaden pojav, ampak pride postopoma in vsaj v začetni fazi neopazno, po navadi pa se je v resnici zavemo šele takrat, ko je že prepozno. Zato sta potrebna načrtovanje in izgradnja namakalnih sistemov prej, preden nastopijo škodljive ali celo uničujoče posledice pomanjkanja vode.

V zadnjih letih se zanimanje za dopolnilne dejavnosti na kmetijah povečuje. Spreminja se tudi zakonodaja. V nadaljevanju so predstavljeni osnovni pogoji in vrste dopolnilnih dejavnosti, ki se lahko izvajajo na kmetijah.

Dopolnilna dejavnost na kmetiji (v nadaljevanju DDK) je dejavnost, ki omogoča nosilcu – fizični osebi boljšo rabo proizvodnih zmogljivosti in delovnih moči na kmetiji ter s tem pridobivanje dodatnega dohodka in ustvarjanje novih delovnih mest na kmetijah.

Dopolnilne dejavnosti na kmetiji ureja Zakonu o kmetijstvu ( Zkme-1, Uradni list RS,št.45/08, 57/12, 90/12, 26/14 in 32/15).

Vrste dopolnilnih dejavnosti, obseg posamezne dejavnosti in pogoje za njihovo izvajanje in druge podrobnosti pa predpisuje Uredba o dopolnilnih dejavnostih (Uradni list RS, št. 57/15).

Prikazujemo Vam nekaj nasvetov, o čem moramo temeljito premisliti preden podpišemo kreditno pogodbo. Na kakšen način financiramo svojo dejavnost, da kmetija ne bo zašla v nerešljive finančne težave. 

Kmetija ima lahko pri prometu - davku na dodano vrednost tri statuse: je v sistemu, je pavšalist ali ni v sistemu. Kdaj pa mora obvezno vstopiti v sistem ddv?

Na slovenskem podeželju, tudi s pomočjo kmetijske svetovalne službe, deluje veliko raznih kmetijskih društev. Dajemo Vam nekaj nasvetov, kako pristopiti do darovalcev sredstev za vaše delovanje.

S pomočjo podatkov Kmetijskega inštituta Slovenije smo izračunali, da bi slovenska poljedelska kmetija, za eno povprečno slovensko neto plačo, morala pridelovati okrog 80 ha poljščin.

Kako si izračunamo, ali se nam ekonomsko splača vstopiti v sistem ddv?