Nasveti naših strokovnjakov

V zadnjih letih se srečujemo s številnimi tujerodnimi invazivnimi rastlinami ne samo na nekmetijskih zemljiščih, temveč tudi na kmetijskih zemljiščih travnikih in njivah. 
V članku sem hotela opozoriti na pojav ambrozije in možne načine preprečevanja in širjenja teh populacij in hkrati slikovno prikazati pojav ambrozije na terenu na nekaterih kmetijskih kulturah. Iz posnetkov, ki sem jih naredila pred časom  je razvidno, kako se ambrozija začne pojavljati na robovih njiv in kako hitro še širi v notranjost prav v tem času. Pojav invazivnih rastlin je zelo nevarna in trdovratna zadeva, tako za okolje in ljudi, zato moramo zelo hitro ukrepati in odstraniti vse rastline.

Zadnjih nekaj mesecev kar intenzivno poteka promocija (in ostale dejavnosti) sheme Izbrana kakovost. Gotovo je to projekt, ki slovenskemu kmetu in predelovalni industriji prinaša dolgoročno dodano vrednost. Absolutno pa tudi prinaša višjo kakovost izbire pri potrošniku.

Trstikasta bilnica ali Festuca arundinacea, je visoka vrsta trave, ki ob cvetenju zraste tudi do 1,2 m visoko. Značilno za to vrsto je, da je manj okusna in jo govedo slabše zauživa. Večina sort je tako imenovanih trdo listnih, ki so manj okusne in manj prebavljive ker vsebujejo več lignina. S selekcijo so žlahtnitelji dobili mehko listne sorte ki so bolj okusne in prebavljive. Trstikasta bilnica ima globok koreninski sistem, ki zraste tudi do 1 m globoko, zato lahko črpa hranila iz globin. Zaradi tega lahko uspeva bolje od ostalih vrst trav na slabše založenih tleh. 

Za prašičerejske kmetije je lahko zanimivo uvajanje krmnega graha v prehrano pršičev. Krmni grah  je preizkušena kultura uvajanja doma pridelanih beljakovinskih komponent in skozi program neposrednih plačil v kmetijstvu se podpira pridelava stročnic na njivskih površinah. Grah je dobrodošel tudi pri izvajanja kolobarja na kmetijah, kjer je to rastlina, ki veže dušik iz zraka in zemljo bogati. V Sloveniji je bilo v zadnjih leti veliko narejenega na pridelavi krmnega graha, kar lahko s pridom izkoristimo.

Poznavanje delovanja prebavnega sistema pri teletu lahko pomaga vzrediti zdrava teleta brez pomoči dragih dodatkov h krmi. 

V prosti reji je eno pomembnejših območij hleva ležalni boks, saj v tem delu preživi žival največ časa. Žival naj bi dnevno ležala vsaj 12 ur.

V zadnjih letih opažamo velik dvig dnevne mlečnosti krav lisaste pasme. Osnova tega napredka je zraven vedno boljše oskrbe živali tudi genetski napredek v domači populaciji lisaste pasme. Rejski cilj je usmerjen v prirejo obsežnih živali z veliko sposobnostjo konzumiranja osnovne krme,  živali z odličnimi lastnostmi eksterierja in lastnostmi fitnesa (dolgoživost, zdravje vimena, plodnost…).

Za siliranje  je osnovni pogoj, da zagotovimo dovolj lahko topnih sladkorjev za pretvorbo v mlečno kislino, ki zagotovi dobro konzerviranje krme. Pri koruznem zrnju to ni težko zagotoviti. Pri tem koruzno zrnje zdrobimo in shranimo v razne oblike silosov. Optimalen čas spravila zrnja je takrat, ko se prekine dotok hranil iz storža v zrno, kar opazimo s formiranim črnim slojem na korenu zrna. Optimalna vlažnost zrnja za siliranje je od 30 do 35 % vlage. Suhe silaže zrnja so bolj podvržene naknadni fermentaciji, plesnenju in gretju odprtih silaž. Vlažne silaže so povezane z večjimi izgubami hranilnih snovi ter slabšo ješčnostjo živali.

Virus PED spada v družino Coronavide-rod Aphacoronavirus. Prvič je opisana v Veliki Britaniji in sicer pri pitancih leta 1971. Epidemija PED v Evropi je bila v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. Leta 2010 so se pojavili visoko patogeni sevi virusa na Kitajskem in bolezen je postala gospodarsko zelo pomembna. Leta 2013 se je visoko patogeni virus razširil v ZDA in tam povzročal ogromno škodo v prašičereji.

Kot smo letos že zapisali bo letošnji letnik vina spet odličen. To smo nekako zaključili na podlagi optimalnih vremenskih pogojev za razvoj vinske trte in odlično dozorelega grozdja.