DIAGNOSTIKA BREJOSTI

Določanje beljakovinskega markerja za brejost v mleku

DG lait/Milk ELISA test se uporablja za zgodnjo diagnostiko brejosti. Test temelji na kvantitativnem določanju beljakovinskega markerja. Občutljivost testa (verjetnost, da bo test pozitiven pri brejih kravah) je 99,6%. Specifičnost test (verjetnost, da bo test negativen pri kravah, ki niso breje je 99,1%. Test omogoča zanesljivo zgodnjo diagnostiko brejosti in zmanjšanje poporodnega premora oz. dobe med telitvama ter posledično učinkovitejšo prirejo mleka.

Princip testa

Beljakovinski marker za brejost se določa s pomočjo encimsko-imunskega testa ELISA. Vzorci se vnesejo v posodice, ki so prevlečene s specifičnimi protitelesi. Po večkratni inkubaciji s specifičnimi reagenti, ki omogočajo detekcijo beljakovinskega markerja, se rezultati preberejo z ELISA bralcem. Rezultati se preberejo iz umeritvene krivulje standardov, ki je pripravljena po principu enostavne linearne regresije. Inkubacijski čas znaša 3 ure 30 minut.   Izvedba celotne analize s pripravo in z vnosom podatkov pa traja približno 5 ur.

                                    Spiranje plošče                                               Razvoj barve po dodatku stopa za razvoj rumene barve.

Vzorčenje

Za uspešno diagnostiko brejosti z DG lait/Milk ELISA testom je izjemno pomembno, da vzorci mleka primerni za preiskavo.

1. Za diagnostiko brejosti po tej metodi so primerni vzorci mleka odvzeti 28. dan ali več po osemenitvi in najmanj 90 dni po zadnji telitvi.
2. Za preiskavo so primerni sveži, zamrznjeni ali konzervirani (bronopol, natrijev azid) vzorci mleka. Neustrezni vzorci mleka (kisli, nečisti, kontaminirani z antibiotiki) niso primerni za preiskavo in se zato ob sprejemu zavrnejo ali izločijo kasneje.
3. Nativni vzorci mleka se ob sprejemu v laboratorij konzervirajo z bronopolom. Do izvedbe preiskave se vzorci v laboratoriju hranijo v hladilniku (2 – 8°C). Priporočamo, da se ob odvzemu vzorec mleka čimprej ohladi na temperaturo 2 – 8°C in se na tej temperaturi hrani do oddaje v laboratorij.

Interpretacija rezultatov

Nepravilni rezultati so predvsem posledica neustreznih vzorcev (glej poglavje Vzorčenje) in embrionalne smrtnosti. Za izboljšanje zanesljivosti zgodnje diagnostike brejosti je priporočljivo, da se preiskava ponovi na 60. – 90. dan brejosti ali kasneje. Ponovna preiskava je priporočljiva predvsem pri pozitivnih rezultatih med 350 – 750 (oznaka '*'). Preiskavo lahko ponovimo že po 2 tednih.

 Odčitavanje s spektrofotometrom BioTek 800T.

Označevanje vzorcev

Vzorci mleka za diagnostiko brejosti morajo biti ustrezno označeni. Spremljati jih mora izpolnjen obrazec MLAB2006, izdaja 6, ki ga dobite v laboratoriju, z vsemi potrebnimi podatki.

Na posodah z vzorci mleka (ne na pokrovih!) mora biti navedena vsaj identifikacijska številka krave (lahko tudi ime, številka ovratnice) in datum in ura odvzema vzorca.

Vzorce mora spremljati izpolnjen obrazec MLAB2006, izdaja 6, v katerem mora biti navedeno vsaj ime in priimek rejca, telefonska številka rejca, naslov rejca, identifikacijske številke živali, datum odvzema vzorca, opis vzorca (nekonzerviran vzorec, konzerviran vzorec idr.), željeni način sporočanja rezultatov in za to potrebni podatki (npr. elektronski naslov).

Kontrolor mora prav tako obvezno izpolniti obrazec MLAB2006, izdaja 6 in ga priložiti v škatlo ob oddaji vzorcev v laboratorij. 

Preiskava se predvidoma izvaja enkrat oz. dvakrat na teden (torek, četrtek) odvisno od števila prispelih vzorcev. Priporočljivo je, da se vzorci oddajo v ponedeljek ali v sredo od 8:00 do 14:00. Izjemoma se lahko vzorci oddajo še  v torek ali v četrtek se lahko vzorci najkasneje do 6:30 ure. Vendar v tem primeru lahko vzorce dostavi kontrolor ali se predhodno tako dogovorimo. Izven omenjenih terminov vzorcev ne sprejemamo! Pridržujemo si pravico do spremembe termina izvedbe preiskave zaradi premajhnega števila vzorcev in nepredvidenih ali izrednih okoliščin.

Za večje število vzorcev (19 in več) je možen predhodni dogovor termina izvedbe preiskave mleka za diagnostiko brejosti.

Pripravila: dr. Andrej Toplak, univ.dipl.inž.zoot., dr.vet.med., Saška Hodnik univ.dipl.kem in Monika Žnidarič mag.biokem VII/II.