Naslov projekta: Smernice za prilagoditev pridelave grozdja in vina podnebnim spremembam in zahtevam trga
Šifra/SICRIS: V4-2202
Odgovorni nosilec: Franc ČUŠ (KIS)
Projektna skupina:
Sodelujoče organizacije:
401 Kmetijski inštitut Slovenije
481 Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta
482 Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede
148 Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Kmetijsko gozdarski zavod Maribor
1360 Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica
3961 Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Kmetijsko gozdarski zavod Ptuj
Financerja: MKGP - Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter ARRS
Bibliografija projekta: SICRIS
Projekt traja od 1. 10. 2022 do 30. 9. 2024
VSEBINA IN CILJ PROJEKTA
Vinogradništvo je v Sloveniji gospodarsko pomembna kmetijska dejavnost z velikim potencialom in je neposredno povezana tudi z gostinstvom, turizmom in trgovino. V zadnjih desetletjih se kljub ugodni geografski legi vseh treh vinorodnih dežel soočamo s številnimi izzivi pri pridelavi grozdja in vina in sicer s podnebnimi spremembami, širjenjem bolezni v vinogradih in v trsnicah, opuščanjem vinogradov zaradi vse večjih pridelovalnih stroškov ter posledično manjši konkurenčnosti slovenskih vin tako na domačem kot globalnem trgu.
Podnebne spremembe, ki se izražajo z naraščanjem povprečne letne temperature, pomanjkanjem padavin, večje osončenosti in ekstremnimi vremenskimi pojavi, se že odražajo v spremenjeni kemijski in aromatski sestavi mošta in vina ter njegovi kakovosti. Prej omenjeni stresni dejavniki še povečujejo dovzetnost vinske trte za bakterijske, glivne in virusne bolezni, kar predstavlja dodatno gospodarsko težavo. Podnebne spremembe narekujejo vinogradniške in enološke tehnološke ukrepe za izboljšanje pridelave grozdja in vina, prilagojene podnebnim spremembam ter zahtevam in potrebam trga. Za izbiro in prilagoditev ustreznih ukrepov je nujno spremljanje agrometeroloških podatkov v vinorodnih deželah v krajših in daljših časovnih intervalih ter vrednotenje odziva vinske trte glede dozorevanja in sestave mošta ter vina v daljšem časovnem obdobju.
Slovenska vina se tako na slovenskem, še posebej pa na regionalnem in globalnem trgu srečujejo s precejšnjo konkurenco. Razlog je velika ponudba tujih, nizko cenovnih vin ter predvidevamo slabše poznavanje slovenskega potrošnika o razvrščanju vin po kakovostnih razredih in pomenu označevanja geografskega porekla vin.
S projektom želimo prispevati k boljšemu razumevanju vpliva podnebnih sprememb in širjenja bolezni na pridelavo, kemijsko in sestavo aromatičnih spojin v grozdju in vinu ter na kakovost vina in podati smernice za prilagojeno ter izboljšano pridelavo grozdja in vina v spreminjajočih se razmerah. S tem želimo prispevati k še večji kakovosti slovenskih vin ter prepoznavnosti kakovostnih razredov in geografskih označb slovenskih vin.
Cilji projekta:
- analiza vpliva podnebnih sprememb v najmanj 10 letnem obdobju na dozorevanje grozdja in kemijske lastnosti vina ter na njegovo kakovost v vseh treh vinorodnih deželah Slovenije (Primorska, Podravje, Posavje);
- analiza stanja in predlogi sprememb ter ukrepov v obliki smernic za izboljšave tehnoloških parametrov pri pridelavi grozdja in vina zaradi klimatskih sprememb in pojava bolezni vinske trte;
- izvedba analize slovenskega trga in profil slovenskega porabnika vina;
- ovrednotenje ustreznosti obstoječega sistema kakovostnih razredov slovenskih vin glede na spreminjajoče se razmere na trgu vina ter sistema geografskih označb vina z vidika primernosti za namen promocije slovenskih vin z višjo dodano vrednostjo;
- priprava predloga sprememb kakovostnih parametrov pridelanega vina različnih kakovostnih razredov oz. geografskih označb za namen predvidene posodobitve?nacionalne vinske zakonodaje.
Rezultati projekta bodo neposredno uporabni za vinogradnike in vinarje ter strokovno in splošno javnost ter javno upravo, z namenom posodobitve obstoječe zakonodaje. Podane smernice za zmanjšanje pridelovalnih stroškov in povečanju konkurenčnosti slovenskih vin bodo prispevale k razvoju trajnostne oblike vinogradništva, zmanjševanju negativnega vpliva pridelave grozdja na okolje ter ohranitev kulturne krajine.
KLJUČNE BESEDE
trajnostno vinogradništvo, trsni izbor, vinogradniška tehnologija, stili vin, vinarska tehnologija, geografsko poreklo, vrhunsko vino, rastišče, vinogradniške lege, dozorevanje grozdja, prodajne poti za vino, preference kupcev