Nasveti naših strokovnjakov

S pomočjo podatkov Kmetijskega inštituta Slovenije smo izračunali, da bi slovenska poljedelska kmetija, za eno povprečno slovensko neto plačo, morala pridelovati okrog 80 ha poljščin.

Kako si izračunamo, ali se nam ekonomsko splača vstopiti v sistem ddv?

Z analizo stroškov prireje mleka lahko ugotavljamo odstopanja od pričakovanih vrednostih. V ta namen bomo na kratko predstavili kako pomembno je lahko optimiranje stroškov pri krmnih obrokih in kakšne odvečne stroške lahko pričakujemo v primeru nepravilne prehrane molznic. 

Prireja mleka velja za eno izmed gospodarnejših kmetijskih dejavnosti. Trenutno smo lahko priča dvigu odkupne cene surovega mleka, kar je posledica pomanjkanja mleka v celotni Evropi.

Zlata trsna rumenica je huda karantenska bolezen vinske trte, ki jo povzroča fitoplazma Grapevine flavescence dorée (FD).

Bolezenska znamenja se začnejo pojavljati takoj po cvetenju in se proti jeseni stopnjujejo. Zajamejo cel trs, včasih pa le posamezne rozge. Znaki so bledikavost in obarvanje listov, pri belih sortah listi rumenijo, pri rdečih pa rdečijo, listni robovi se vihajo navzdol, pojavi se sektorsko redčenje in rumenenje listov . Tkivo lahko kasneje odmre. Rozge so mlahave in povešene. Okuženi trsi lahko v nekaj letih propadejo.

S pomočjo podatkov Kmetijskega inštituta Slovenije smo izračunali, da bi slovenska govedorejska kmetija, glede na intenzivnost, za eno povprečno slovensko neto plačo, morala rediti od 10 do 19 krav, ali spitati 34 do 40 govejih pitancev in v ta namen obdelovati med 5 in 12 ha kmetijske zemlje.

Oljna ogrščica je zelo pogosto njivska kultura na naših kmetijah. Osnovni namen pridelave je prodaja pridelka semena za izdelavo olja. Kot stranski produkt predelave so poleg kvalitetnega olja tudi ogrščične tropine.  Ogrščične (repične) tropine so torej  stranski proizvod pri ekstrahiranju olj iz ogrščice. So bogato beljakovinsko krmilo, saj v kilogramu vebujejo več kot 330 g surovih beljakovin. Sestava in uravnoteženost aminokislin sta ugodnejši kot pri sojinih tropinah, vsebujejo malo manj lizina a več metionina in cisteina.

Za prašičerejske kmetije je lahko zanimivo uvajanje krmnega graha v prehrano pršičev zaradi ugodnih prehranskih učinkov. Krmni grah  je preizkušena kultura uvajanja doma pridelanih beljakovinskih komponent. Grah je dobrodošel tudi pri izvajanja kolobarja na kmetijah, kjer je to rastlina, ki veže dušik iz zraka in zemljo bogati. V Sloveniji je bilo v zadnjih leti veliko narejenega na pridelavi krmnega graha, kar lahko s pridom izkoristimo. Zavedati se moramo, da v celoti sicer ne moremo pokriti beljakovinskih potreb s krmnim grahom. Njivski grah vsebuje v kg semena z 88 % sušino,  okrog 22 % surovih beljakovin, 13.8 MJ ME, od aminokislin ima 15,8 g  lizina,  Po kvaliteti beljakovin je krmni grah nekoliko manj bogat od sojinih tropin, vendar se z njimi dobro dopolnjuje. Poudariti je potrebno, da ima krmni grah 79 % prebavljivost surovih beljakovin in tudi lizin ima 84 % prebavljivost.

Pridelava oljnih buč je v Sloveniji vedno bolj razširjena posebej v Severovzhodnih krajih. Pomemben pridelek v končni fazi je cenjeno bučno olje v kulinariki  in ostanek  bučne pogače, kot bogato beljakovinsko in energetsko krmilo.

Da bi potrošnikom na prodajnih mestih olajšali izbiro v Sloveniji pridelanih in predelanih proizvodov, je Slovenija vzpostavila novo nacionalno shemo kakovosti »izbrana kakovost«. Ta bo pridelovalcem in predelovalcem omogočala, da svoje kakovostne proizvode certificirajo in enotno označijo z znakom »izbrana kakovost - Slovenija«.

Za prvo dognojevanje ozimnih žit so lahko primerni že zadnji dnevi februarja oziroma prvi dnevi meseca marca, še posebej, če polj več ne prekriva snežna odeja, če tla niso globoko zamrznjena in se je rast žitnih rastlin že pričela. Sicer je dobro, da to opravilo takrat, ko se tla ogrejejo in ko se tri dni zapored  povprečne dnevno nočne temperature dvignejo nad 5°C, takrat korenine postanejo aktivne in se prične vegetacija.