Poljedelstvo Govedoreja Prašičereja Vinogradništvo in vinarstvo Sadjarstvo Predelava mleka Zelenjadarstvo Dopolnitve dejavnosti na kmetijah Ekološka pridelava Namakanje Agrarna ekonomika Knjigovodstvo za kmete, FADN Ostale teme
Za prašičerejske kmetije je lahko zanimivo uvajanje krmnega graha v prehrano pršičev zaradi ugodnih prehranskih učinkov. Krmni grah je preizkušena kultura uvajanja doma pridelanih beljakovinskih komponent. Grah je dobrodošel tudi pri izvajanja kolobarja na kmetijah, kjer je to rastlina, ki veže dušik iz zraka in zemljo bogati. V Sloveniji je bilo v zadnjih leti veliko narejenega na pridelavi krmnega graha, kar lahko s pridom izkoristimo. Zavedati se moramo, da v celoti sicer ne moremo pokriti beljakovinskih potreb s krmnim grahom. Njivski grah vsebuje v kg semena z 88 % sušino, okrog 22 % surovih beljakovin, 13.8 MJ ME, od aminokislin ima 15,8 g lizina, Po kvaliteti beljakovin je krmni grah nekoliko manj bogat od sojinih tropin, vendar se z njimi dobro dopolnjuje. Poudariti je potrebno, da ima krmni grah 79 % prebavljivost surovih beljakovin in tudi lizin ima 84 % prebavljivost.
Pridelava oljnih buč je v Sloveniji vedno bolj razširjena posebej v Severovzhodnih krajih. Pomemben pridelek v končni fazi je cenjeno bučno olje v kulinariki in ostanek bučne pogače, kot bogato beljakovinsko in energetsko krmilo.
Da bi potrošnikom na prodajnih mestih olajšali izbiro v Sloveniji pridelanih in predelanih proizvodov, je Slovenija vzpostavila novo nacionalno shemo kakovosti »izbrana kakovost«. Ta bo pridelovalcem in predelovalcem omogočala, da svoje kakovostne proizvode certificirajo in enotno označijo z znakom »izbrana kakovost - Slovenija«.
Za prvo dognojevanje ozimnih žit so lahko primerni že zadnji dnevi februarja oziroma prvi dnevi meseca marca, še posebej, če polj več ne prekriva snežna odeja, če tla niso globoko zamrznjena in se je rast žitnih rastlin že pričela. Sicer je dobro, da to opravilo takrat, ko se tla ogrejejo in ko se tri dni zapored povprečne dnevno nočne temperature dvignejo nad 5°C, takrat korenine postanejo aktivne in se prične vegetacija.
V zadnjih letih se srečujemo s številnimi tujerodnimi invazivnimi rastlinami ne samo na nekmetijskih zemljiščih, temveč tudi na kmetijskih zemljiščih travnikih in njivah. V članku sem hotela opozoriti na pojav ambrozije in možne načine preprečevanja in širjenja teh populacij in hkrati slikovno prikazati pojav ambrozije na terenu na nekaterih kmetijskih kulturah. Iz posnetkov, ki sem jih naredila pred časom je razvidno, kako se ambrozija začne pojavljati na robovih njiv in kako hitro še širi v notranjost prav v tem času. Pojav invazivnih rastlin je zelo nevarna in trdovratna zadeva, tako za okolje in ljudi, zato moramo zelo hitro ukrepati in odstraniti vse rastline.
Zadnjih nekaj mesecev kar intenzivno poteka promocija (in ostale dejavnosti) sheme Izbrana kakovost. Gotovo je to projekt, ki slovenskemu kmetu in predelovalni industriji prinaša dolgoročno dodano vrednost. Absolutno pa tudi prinaša višjo kakovost izbire pri potrošniku.
Trstikasta bilnica ali Festuca arundinacea, je visoka vrsta trave, ki ob cvetenju zraste tudi do 1,2 m visoko. Značilno za to vrsto je, da je manj okusna in jo govedo slabše zauživa. Večina sort je tako imenovanih trdo listnih, ki so manj okusne in manj prebavljive ker vsebujejo več lignina. S selekcijo so žlahtnitelji dobili mehko listne sorte ki so bolj okusne in prebavljive. Trstikasta bilnica ima globok koreninski sistem, ki zraste tudi do 1 m globoko, zato lahko črpa hranila iz globin. Zaradi tega lahko uspeva bolje od ostalih vrst trav na slabše založenih tleh.
Za prašičerejske kmetije je lahko zanimivo uvajanje krmnega graha v prehrano pršičev. Krmni grah je preizkušena kultura uvajanja doma pridelanih beljakovinskih komponent in skozi program neposrednih plačil v kmetijstvu se podpira pridelava stročnic na njivskih površinah. Grah je dobrodošel tudi pri izvajanja kolobarja na kmetijah, kjer je to rastlina, ki veže dušik iz zraka in zemljo bogati. V Sloveniji je bilo v zadnjih leti veliko narejenega na pridelavi krmnega graha, kar lahko s pridom izkoristimo.
Poznavanje delovanja prebavnega sistema pri teletu lahko pomaga vzrediti zdrava teleta brez pomoči dragih dodatkov h krmi.
V prosti reji je eno pomembnejših območij hleva ležalni boks, saj v tem delu preživi žival največ časa. Žival naj bi dnevno ležala vsaj 12 ur.