Ali veste: Kako velika je povprečna slovenska kmetija? Koliko živine redi? Koliko imamo ekoloških kmetij? Česa imamo preveč, kaj nam manjka? Kakšne so bile lanske odkupne cene?
SLOVENSKO KMETIJSTVO V ŠTEVILKAH
Kmetijski inštitut Slovenije je na svojih spletnih straneh objavil nekaj zanimivih številk iz slovenskega kmetijstva.
Kratek povzetek:
V kmetijstvu je zaposlenih 72.800 ljudi, kar je 7,4 % vseh zaposlenih.
Na gospodarstvih dela 199.000 ljudi, povprečno na kmetijo 1,14 polnovredne delovne moči. Povprečna starost gospodarjev je 57 let. Formalno kmetijsko izobrazbo ima 14,3 % gospodarjev.
Od 480.000 ha kmetijskih zemljišč je 36 % njiv in 58 % travinja. Kmetijska zemljišča pokrivajo samo 23,7 % Slovenije. Na prebivalca pride 23 arov. Tri četrtine zemljišč je na območjih z omejenimi dejavniki.
Povprečno kmetijsko gospodarstvo obdeluje 6,9 ha zemljišč, povprečne površine se povečujejo (leta 2000 – 5,6 ha). Število gospodarstev z do 20 ha zemljišč pada, število gospodarstev z nad 20 ha pa močno raste.
Od 69.900 kmetijskih gospodarstev jih ima 55.780 živino. Število kmetij in kmetij z živino pada. Največ kmetij se ukvarja s pašno živinorejo 24.980, z poljedelstvom 13.410, mešano rastlinsko živinorejo 11.960, trajnimi nasadi 9.190, mešano rastlinsko pridelavo 5.720, mešano živinorejo 3.790, vrtnarstvom 430 in z prašičerejo in perutnino 410 kmetij. Povprečno na kmetiji redijo 7,5 glav velike živine.
3.600 ekoloških kmetij obdeluje 46.000 ha, od tega je 37.600 ha travinja (84 %), 5.940 ha njiv, 1.870 ha sadovnjakov in 560 ha vinogradov.
Vrednostno sta živinorejska in rastlinska pridelava približno enaki. Pri rastlinski so najpomembnejše krmne rastline, vino, sveže vrtnine in žita. Pri živinorejski pridelavi pa mleko, govedo in perutnina.
V Sloveniji smo lani na dobrih 98.000 ha pridelali 547 milijonov kilogramov žit, od tega polovico koruze.
V državi redimo 480.000 glav govedi, od tega 109.000 molznih krav. Prašičev imamo 257.000, od tega 15.800 plemenskih svinj. Redimo tudi 144.000 glav drobnice.
Lani smo namolzli 654 milijonov kg mleka.
Povprečni hektarski pridelki: pšenica 5 t/ha, koruza zrnje 7,1 t/ha, oljna ogrščica 2,6 t/ha, krompir 24,4 t/ha, namizna jabolka 5,8 t/ha, kravje mleko 5.960 kg/kravo in 225 jajc na nesnico.
Glede na porabo pridelamo za 37 % premalo žit, 44 % premalo pšenice, 29 % premalo koruze, polovico krompirja, 60 % premalo zelenjave, 19 % premalo mesa, govejega in telečjega mesa imamo za 10 % preveč, manjka pa nam 61 % prašičjega mesa in 10 % jajc. Perutninskega mesa priredimo za 10 % preveč, mleka pa je za kar 34 % preveč.
Izvozimo 1,2 milijardi, uvozimo pa za 2,3 milijarde agroživilskih proizvodov. Uvozimo torej za dobro milijardo več, kot izvozimo.
Vrednostno izvozimo največ mesa, mleka in pijač, uvozimo pa največ sadja, mesa ter ostankov in odpadkov živil, krme. Največ izvažamo na Hrvaško, v Italijo, Avstrijo. Največ uvažamo iz Italije, Avstrije, Hrvaške.
Povprečne odkupne cene v letu 2017 so bile: pšenica 0,15 €/kg, koruza 0,14 €/kg, oljna ogrščica 0,32 €/kg, krompir 0,23 €/kg, jabolka 0,62 €/kg, biki (ž.t.) 1,82 €/kg, prašiči 1,32 €/kg, piščanci (ž.t.) 0,99 €/kg, kravje mleko 0,30 €/kg jajca 0,10 €/kos. V povprečju so bile odkupne cene višje za 8,9 %, realno pa za 7,3 %.
Lani je bilo kmetijstvu izplačano136 milijonov € neposrednih plačil in 116 milijonov evrov za razvoj podeželja. Vse podpore v kmetijstvu so znesle 323 milijonov evrov, od tega je bilo 71 % iz evropskega proračuna.
Podrobnejši podatki na: http://www.kis.si/Slovensko_kmetijstvo_v_stevilkah_OEK
Sestavil:
Stanislav Leskovar
Nazaj na seznam novic