Prehrana pujskov se začne že pred rojstvom, kar je povezano z prehransko oskrbo plemenskih svinj zlasti v času visoke brejosti.
Dovolj visoka rojstna masa pujska je osnova preživetja in rasti v času laktacije. Pujskom ob prasitvi nudimo optimalne pogoje, da po nepotrebnem ne zgubljajo energijo, ki jo potrebujejo za sesanje. Priporočljivo je, da pujske po prasitvi obrišemo in položimo v toplo gnezdo. Prvo sesanje pujskov po prasitvi daje zaščito pujskov pred nevarnimi okužbami v prvih dneh življenja, temu sledi obdobje sesanja in hitrega napredovanja v razvoju. Od 5 dne starosti naprej pa je že čas, da pujske začnemo učiti in navajati na krmila, ki bodo zamenjala materino mleko.
Pujski v času laktacije in vzreje imajo velik potencial rasti saj v treh tednih za štirikrat povečajo rojstno maso, v petih tednih dosežejo 10 kg in pri 10 tednih nad 25 kg telesne mase. Tej hitri rasti mora slediti optimalna oskrba s hranili.
Učinkovito učenje pujskov na uživanje krmil opravi plemenska svinja, ki jim kaže žretje. Zaradi tega je priporočljivo, da krmila potrosimo na čista tla spredaj ob koritu svinje. Pujski vidijo, kako svinja zauživa krmila in jo posnemajo. To začnemo že 5 dan po prasitvi z malo količino krme ( pest krmil). Količina zaužite krme počasi narašča in pri starosti 24 dni lahko doseže že okrog 700 g krme na gnezdo na dan. Pujski, ki imajo na voljo slabše seske praviloma zaužijejo več krme, kot pujski, ki si izborijo prve seske. Vseskozi pa morajo imeti pujski na razpolago svežo čisto pitno vodo. Priporočljivo je ponuditi pujskom vodo poleg napajalnika v posodah za pitje.
Zgodnje učenje na žretje krme pri pujskih pospeši razvoj prebavil, vzpodbudi tvorbo nujno potrebnih encimov za razgradnjo krme, pospeši izločanje solne kisline v želodcu, ki je nujno potrebna za uravnavanje pH v želodcu po odstavitvi.
Prehod krmljenja pujskov po odstavitvi mora biti skrbno načrtovan in voden. Pujski so z odstavitvijo od materinega mleka v stresu, nova krma povzroči spremembo v strukturi in funkciji prebavil, poveča se občutljivost na delovanje nevarnih mikroorganizmov v prebavilih, pojavi se zastoj delovanja prebavil in pojavi se driska. S pravilnim vodenjem prehrane ob odstavitvi, se da preprečiti prebavne motnje in s tem tudi izgube pujskov. Potrebno je poskrbeti, da pujski zauživajo krmo, ki naj bo enaka kot pred odstavitvijo vendar dozirana v čim več dnevnih obrokih v malih količinah. Za krmljenje uporabimo dovolj dolga koritca, da lahko do krme pridejo vsi pujski hkrati, kar je zelo pomembno za preprečevanje prežretja oziroma omogočanja dostopa do krme vsem pujskom. Manjša količina krme z večjo frekvenco krmljenja omogoča, da se krma v želodcu prekvasi in da se pH v želodcu vzdržuje v optimalnem območju pod 3,5. Krmo iz koritca naj pujski pojedo v času do 10 minut in vedno morajo dobiti svežo krmno mešanico, ki ne ostaja v koritcih. Priporočljivo je tudi mešanje krme z vodo v razmerju 2 dela vode 1 del krme v obliki kaša, vendar moramo biti še bolj pozorni na vzdrževanje čistoč. Krma za pujske mora imeti tudi dovolj vlaknine 5-6 % za ugodnejši potek prebava. Ko pujske spravimo preko obdobja odstavitve brez driske, potem je lahko vzreja uspešna naprej. Količinsko omejeno krmljenje v prvem tednu po odstavitvi, je osnova uravnavanja pH želodca. Praviloma se nam zgodi, da najbolj močni pujski zaradi prenažretja 5 ali 6 dan po odstavitvi s krmo, ki je ne morejo prebaviti zbolijo in pride do izgub. Pozneje restrikcija ali omejevanje količine krme več ni potrebna in potem krmimo po volji.
Hitra rast pujskov brez zaostajanja je osnova dobrega pitanega prašiča, ki nebo zamaščen. Kar 30 % varjabilnosti v rasti in zamaščenosti prašičev pitancev je povezana z vzrejo pujskov v prvem tednu po odstavitvi.
Za obdobje navajanja na krmo uporabljamo tako zvani preštarte z 22 % surovih beljakovin, ki je obogaten z mlekom v prahu. Ko pujske navadimo na močno krmo uporabljamo štarter krmilo z 20 % surovih beljakovi in v nadaljevanju grover z minimalno 18 % surovih beljakovin. Imena krmil so povezana s sestavo in vrednostjo krme. Dejstvo pa je, da za pujske moramo uporabiti kvalitetna krmila, saj nam zelo dobro izkoriščajo hranilne snovi in se vložena krma povrne. Več denarja zapravimo pri vzreji pujskov z manj kvalitetno krmo. Pujski imajo dobro konverzijo saj porabijo za 1 kg prirasta manj kot 2 kg krme, kar moramo v tehnologiji vzreje izkoristiti.
V prehrani pujskov moramo za posamezne komponente tudi upoštevati omejitve. Na primer sojine tropine niso najbolj idealne, ker nam zaradi puferne kapacitete preprečujejo znižanje pH želodca. Zato je do 3 tedna starosti omejitev 15 % delež v krmni mešanici, v 5 tednu pa do 30 % delež.
Pomoč pri zniževanju pH želodca so lahko dodane organske kisline (mravljična, propionska, ocetna), ki nam poleg pH ugodno delujejo na razvoj pepsina, onemogočajo razvoj coli bakterij, pospešijo prebavo mineralov (Ca, P) v tankem črevesu in so tudi energetski vir v presnovi.
Dodajamo lahko tudi probiotične dodatke, ki nam uravnavajo željeno mikrofloro v črevesju in preprečujejo razvoj nevarnih in škodljivih mikroorganizmov. Praviloma so to preparati na bazi mlečnokislinski bakterij.
Zaključek
Vodenje in uravnavanje prehrane pujskov v času pred, ob in po odstavitvi je osnova ekonomskega uspeha rejca plemenskih svinj. Hkrati pa je to osnova, da pujske dobro pripravimo na obdobje pitanja, ko si želimo optimalne dnevne priraste, dobro konverzijo in nizko zamaščenost pitanih prašičev. Napake v vzreji nam ne more popraviti še tako dobra cena pujskov ali pitancev.
Kmetijsko gozdarski zavod Ptuj
JSKS Oddelek Ptuj
Peter Pribožič, univ. dipl. ing. zoot.
Nazaj na seznam novic