Številne bolezni in plevel ponekod zdesetkale pridelek
Sezona žetve ječmena se je začela že minuli mesec, a kmetje imajo zaradi številnih padavin, ki vplivajo na vlažnost pridelka, velike težave s spravilom. Pa tudi sicer letošnja letina ni ena izmed tistih, katere se bodo kmetje radi spominjali, saj so bolezni ponekod zdesetkale pridelek.
»Letošnja letina je ječmena je odvisna od kmeta do kmeta, nekateri imajo nadpovprečne pridelke, drugi katastrofalne,« je povedal vodja ptujske izpostave KGZS, Zavoda Ptuj Ivan Brodnjak. Številne padavine, velika vlažnost v povezavi s toplim vremenom so ustvarili odlične pogoje za razvoj bolezni. »In tisti kmetje, ki se niso držali vseh tehnoloških nasvetov, imajo letos velike težave. Tako so nekateri zaradi napada bolezni morali ječmen požeti že v začetku junija, seveda je to pomenilo, da je bil pridelek mnogo skromnejši, spet drugi imajo posevke močno zapleveljene, tisti pa, ki so upoštevali priporočila in spremljali razvoj rasti in bolezni, pa imajo povprečne ali nadpovprečne pridelke.«
Podobne težave je letos mogoče zaznati na vseh žitih – tudi na tritikali, rži in pšenici. Žetev slednje se je tudi že začela. »Rane sorte pšenice so že dozorele, pa tudi sicer kmetom svetujemo, da naj posevke, ko dozorijo in dosežejo 14 % vlažnosti, čim prej požanjejo. Vsako nadaljnje čakanja slabša kvaliteto. Merijo se namreč štirje parametri in vsako leto imamo vsaj pri enem težave, žal pa se cena ne oblikuje glede na povprečje parametrov, temveč je odvisna od najslabšega rezultata. Tako da letos pričakujemo izredno malo pšenice najboljše kakovosti, kar pa tudi pomeni, da bo ekonomski rezultat letos slabši,« je povedal. Na vprašanje, kako pa doseči 14 % vlažnost pri žitih, glede na to, da se dnevno srečujemo s padavino, je Brodnjak odgovoril: »Po dežju sta potrebna dva sončna dneva in vlažnost pade. Ob tem moramo upoštevati, da se čez noč klasje navlaži, tako da je priporočena žetev v popoldanskih urah.«
Posevki močno zapleveljeni
Bolezni niso prizanesle niti ostalim kulturam, kot so krompir in oljna ogrščica. Buče in soja, so ponekod močno zapleveljeni kjer je zaradi neučinkovitih fitofarmacevtskih sredstev osrednja težava ambrozija. So pa z vremenskimi razmerami, vsaj kar se rasti tiče, zadovoljni živinorejci, saj je letos krme v izobilju. »Tisti, ki so močno gnojili, imajo enormne pridelke, vlage je namreč dovolj. Težava je le, kako krmo kakovostno pospraviti.« A z bujno rastjo trav niso zadovoljni tisti kmetje, katerim ta raste med posevki. »Ogromno posevkov je močno zapleveljenih z divjim sirkom, slakom ali osatom. Kmetom svetujemo, da 10-14 dni po žetvi uporabijo enega izmed glifosatnih pripravkov, s katerim lahko uničijo trajne plevele. Na ta način bodo v prihodnjih petih letih bistveno prihranili pri uporabi FFS. Sicer pa tudi svetujemo, da po spravilu žit zemljišča obdelajo. Glede na to, da je pred nami še polovica rastne dobe, bi bilo smiselno posejati še koruzo za silos, ajdo, krmne rastline. Lahko pa se odločimo tudi za ukrepe izboljšanja rodovitnosti in posejemo eno od rastlin za podor kot so oljna ali meliorativna redkev, bela gorjušica, facelija ali krmna ogrščica.
Ivan Brodnjak
Nazaj na seznam novic