Projekti

P R A V I L N I K o biovarnosti ter izvajanju biovarnostnih ukrepov iz uredbe (EU) o prenosljivih boleznih živali 

(povzeto po https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=PRAV13907)

 

Na podlagi 76. člena ter za izvrševanje tretjega in petega odstavka 6. člena Zakona o veterinarskih merilih skladnosti (Uradni list RS, št. 93/05, 90/12 – ZdZPVHVVR, 23/13 – ZZZiv-C, 40/14 – ZIN-B in 22/18) ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano izdaja PRAVILNIK o biovarnosti ter izvajanju biovarnostnih ukrepov iz uredbe (EU) o prenosljivih boleznih živali 

Pravilnik ureja kategorizacijo obratov, določitev stopnje tveganja za obrate ter način zbiranja podatkov v zvezi z biovarnostjo v centralnem informacijskem sistemu Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (v nadaljnjem besedilu: Uprava).

Ureja tudi splošne in posebne biovarnostne ukrepe za preprečavanje vnosa bolezni v obrate ter širjenja bolezni med obrati

 

Odgovornost: Izvajalci dejavnosti so odgovorni za zdravje svojih živali in za zmanjševanje tveganja za vnos povzročiteljev bolezni v obrat oziroma njeno nadaljnje širjenje ter za sprejem ukrepov za biološko zaščito.

Vsi obiskovalci obrata so odgovorni za izvajanje ukrepov za biološko zaščito, ki jih ima izvajalec dejavnosti določene v svojem načrtu biovarnosti, vključno z opredeljenim obdobjem zadnjega stika obiskovalca obrata s živalmi iz drugega obrata.

Pri izvajanju svojih dejavnosti so veterinarji in druge uradne osebe, ki prihajajo v stik z živalmi, odgovorni za preprečevanje oziroma zmanjševanje tveganja za vnos povzročiteljev bolezni v obrate ter za prenos in širjenje bolezni znotraj obrata.

 

Biovarnostni ukrepi

 

Biovarnostne ukrepe delimo na:

splošne biovarnostne ukrepe, ki jih izvajalci dejavnosti izvajajo ne glede na način reje in vrsto oziroma kategorijo živali (v nadaljnjem besedilu: splošni biovarnostni ukrepi);  in

posebne biovarnostne ukrepe za posamezne živalske vrste glede na vrsto obratov (v nadaljnjem besedilu: posebni biovarnostni ukrepi).

 

 

Splošni biovarnostni ukrepi so namenjeni preprečevanju vnosa in širjenja bolezni v obrat ter preprečevanju prenosa bolezni v druge obrate. Splošni biovarnostni ukrepi po pravilniku so naslednji:

- nabava živali iz obratov s preverjenim zdravstvenim stanjem (je obrat, v katerem se redno ali najmanj enkrat letno oziroma po potrebi izvajajo ukrepi oziroma preiskave za zmanjševanje tveganja za pojav in širjenje bolezni oziroma za ugotavljanje povzročiteljev bolezni, ki negativno vplivajo na zdravje in dobrobit živali v obratu;  

- izolacija (karantena) novonabavljenih živali;

- zavarovanje vhodov in izhodov pred nepooblaščenim dostopom oseb ali živali v objekte z živalmi ali vozil v obrat;

- ločevanje bolnih živali od zdravih;

- vstop drugih oseb v objekte, kjer so nastanjene živali, in v izpuste samo z dovoljenjem izvajalca dejavnosti;

- uporaba zaščitne obleke in obutve za vse, ki vstopajo v območje objektov za rejo živali;

- namestitev, vzdrževanje in uporaba razkuževalne bariere na vstopu v objekt z živalmi (v nastanitvenih prostorih za živali in pripadajočih stranskih prostorih se namestijo razkuževalne bariere za razkuževanje obutve); če tega ni, je treba pred vstopom vedno zamenjati ali zaščititi obutev;

- vodenje seznamov oziroma evidenc obiskovalcev obrata (datum, ime priimek in kontaktne podatke), prevoznih sredstev (datum, registrsko številko, namen prevoza), izvedbe dezinfekcije, dezinsekcije in deratizacije (datum, podatki o izvajalcu, uporabljeno sredstvo); - nastanitveni prostori za živali in pripadajoči stranski prostori ter naprave in oprema omogočajo redno in ustrezno čiščenje ter razkuževanje in zatiranje škodljivcev;

- čiščenje in, kadar je potrebno, razkuževanje objektov in drugih prostorov, kjer se zadržujejo živali, skladišč krme, prevoznih sredstev, opreme oziroma strojev ter izvajanje dezinsekcije in deratizacije;

- ravnanje z živalskimi stranskimi proizvodi,

- zagotavljanje ločenih prostorov oziroma objektov za posamezne vrste živali, kadar je to mogoče;

- redno spremljanje zdravstvenega stanja živali, vključno z beleženjem sprememb zdravstvenega stanja živali (datum, identifikacija živali opažene spremembe);

- zagotavljanje veterinarske oskrbe živali;

- zagotavljanje ustrezne vode za napajanje, kot je določeno v smernicah, ki urejajo biovarnost in so dostopne na spletni strani Uprave, ter zagotavljanje varne krme, kot je določeno s predpisi, ki urejajo varnost krme;

- preverjanje zdravstvenega stanja živali pred odhodom z obrata s strani izvajalca dejavnosti, prodaja oziroma oddaja živali, ki ne kažejo zunanjih znakov bolezni.

 

Vodenje seznamov oziroma evidenc obiskovalcev obrata (datum, ime priimek in kontaktne podatke), prevoznih sredstev (datum, registrsko številko, namen prevoza), izvedbe dezinfekcije, dezinsekcije in deratizacije (datum, podatki o izvajalcu, uporabljeno sredstvo) ter redno spremljanje zdravstvenega stanja živali, vključno z beleženjem sprememb zdravstvenega stanja živali (datum, identifikacija živali opažene spremembe), hrani izvajalec dejavnosti v papirni ali elektronski obliki najmanj do 30. junija za pretekli dve leti.

Za zagotavljanje veterinarske oskrbe mora imeti izvajalec dejavnosti pisni dogovor z veterinarsko organizacijo ali zapisane kontaktne podatke veterinarske organizacije oziroma veterinarja.

 

Načrt biovarnosti

 

Za izvajanje biovarnostnih ukrepov v obratu mora imeti izvajalec dejavnosti izdelan načrt biovarnosti. Izjema so nekomercialn obrati.

Načrt biovarnosti vsebuje najmanj:

- opis obrata, tehnologije reje, skico objektov, kjer so nastanjene živali, ter načrt obrata z vrisanimi vhodi in izhodi z obrata (skica obrata in razporeditev živali);

- kontrolne točke za vnos oziroma širjenje bolezni in splošne ukrepe biovarnosti.

 

Kategorizacija obratov in posebni biovarnostni ukrepi in določitev stopnje tveganja za obrate s prašiči

 

Izvajalec dejavnosti reje prašičev razvrsti svoj obrat v kategorijo glede na kriterije iz dela A Priloge 1 tega pravilnika in razvrstitev priglasi v Centralni register prašičev v skladu s predpisom, ki ureja registracijo in identifikacijo prašičev (v nadaljnjem besedilu: CRPš), ob prvem vpisu podatkov.

Izvajalec dejavnosti reje prašičev v CRPš priglasi vsako spremembo kategorije obrata najpozneje v 7 dneh od nastanka spremembe.

Uprava za kategorizirane obrate iz prvega odstavka tega člena na podlagi podatkov, ki so na voljo v podatkovnih zbirkah Uprave, izvede oceno stopnje tveganja zaradi preprečevanja širjenja in obvladovanja bolezni. Kontrolni seznam za zbiranje podatkov za izvedbo ocene tveganja in kriteriji za razvrstitev v stopnje tveganja so v prilogi 2 tega pravilnika.

 

Stopnja tveganja je lahko:

 

- nizka – obrati, ki ne predstavljajo pomembnega tveganja za vnos in širjenje bolezni;

- srednja – obrati, ki pod določenimi pogoji lahko predstavljajo tveganje za vnos oziroma širjenje bolezni;

- visoka – obrati, ki predstavljajo veliko tveganje za vnos in širjenje bolezni in ob morebitnem pojavu bolezni predstavljajo resno tveganje za obrate za rejo prašičev.

 

Izvajalec dejavnosti reje prašičev lahko preveri oceno stopnje tveganja v svoji reji z vpogledom v CRP.

Izvajalec dejavnosti reje prašičev poda zahtevo za ponovno preverjanje ocene stopnje tveganja na območni urad Uprave ter predloži dokazila o izvajanju biovarnostnih ukrepov. Uprava na podlagi zahteve in dokazil ponovno oceni stopnjo tveganja, ki jo na podlagi dokazil lahko tudi spremeni. Če je za ponovno oceno stopnje tveganja potrebno preverjanje dokazov v reji, se ponovna stopnja tveganja določi najpozneje v 30 dneh od prejema zahteve.

 

Izvajanje biovarnostnih ukrepov in izpolnjevanje pogojev biovarnosti v obratih iz tega pravilnika v okviru veterinarskega pregleda zdravstvenega stanja živali na gospodarstvu popišejo veterinarske organizacije, ki imajo koncesijo v skladu z zakonom, ki ureja veterinarstvo.

Uprava pripravi seznam obratov za popise izpolnjevanja biovarnostnih ukrepov in pogojev.

Podatki o kategorizaciji obratov in ocenjeni stopnji tveganja se vodijo v podatkovnih zbirkah Uprave, vzpostavljenih na podlagi zakona, ki ureja veterinarska merila skladnosti, in zakona, ki ureja kmetijstvo.

Veterinarska organizacija, ki izvede popis splošnih in posebnih biovarnostnih ukrepov in pogojev, vnese podatke v podatkovne zbirke iz prejšnjega odstavka do 15.. dne v mesecu za pretekli mesec.

 

Ukrepi

Zaradi širjenja oziroma pojava bolezni kategorije A lahko Uprava v skladu z zakonom, ki ureja veterinarska merila skladnosti, glede na stopnjo tveganja, ki jo posamezen obrat predstavlja, uvede dodatne ukrepe za preprečitev tveganja za vnos bolezni.

 

Pomembno

Izvajalci dejavnosti načrte biovarnosti iz tega pravilnika pripravijo v šestih mesecih od uveljavitve tega pravilnika. Prav tako morajo opraviti kategorizacijo reje v štirih mesecih od uveljavitve tega pravilnika. Pravilnik pa stopi v veljavo konec junija 2024.

 

Priloga 1: https://www.uradni-list.si/files/RS_-2024-049-01667-OB~P001-0000.PDF

Priloga 2: https://www.uradni-list.si/files/RS_-2024-049-01667-OB~P002-0000.PDF

 

 

Povzeto P R A V I L N I K o biovarnosti ter izvajanju biovarnostnih ukrepov iz uredbe (EU) o prenosljivih boleznih živali 

 

 

mag. Darja Prevalnik, KGZS Zavod Ptuj