V zadnjih desetletji veliko govorimo o klimatskih spremembah posebej ob pogostejših vremenskih pojavih, ki povzročajo katastrofalne posledice na kmetijskih površinah in rastlinah.
Klimatske spremembe imajo vpliv na kmetijsko proizvodnjo preko višjih temperatur skozi vse letne čase in posledično višje temperature tal, rek, jezer in morja. V poletju imamo vročinske valove, ki se izmenično ponavljajo in pogostejše so zelene zime brez snega. Pogostejše so ekstremne suše in na drugi strani pojav poplav ob močnih deževjih, kar spreminja rečne režime ter nihanje nivoja podtalnice. Padavine so povezane z viharnim vetrom in točo in v zimskem času pojav žleda, kar pušča rane v kmetijstvu in gozdarstvu. Temperaturna nihanja imajo poleg negativnega vpliva na rastline tudi velik negativni vpliv na rejo živali v hlevih.
Posledice na kmetijskih rastlinah: pozeba, poplave, toča, suša, vihar
Veliko je povedanega in zapisanega o vzrokih za klimatske spremembe, ki temeljijo na izpustih toplogrednih plinov v ozračje. Priča smo spremembam učinka sončnega sevanja na zemeljsko površino in odboja sevanja iz zemeljske površine v atmosferi nazaj na zemljo, kar ustvarja toplogredni učinek in posledice, ki temu sledijo.
Kmetijstvo na eni strani ustvarja izpuste toplogrednih plinov v ozračje, še pomembnejše pa prispeva k zmanjševanju izpustov potom vezave ogljikovega dioksida v rastlinski proizvodnji. Rastline z vezavo CO2 ustvarjajo preko fotosinteze ogljikove hidrate ( sladkorje, škrob, celuloza,..) ki so pomembni v prehrani ljudi in živali. Dobra kmetijska praksa obdelave kmetijskih površin, vzdrževanje ozelenitve površin in skrb za zviševanje humusa v tleh dodatno prispeva k vezavi ogljikovega dioksida v tla.
Kmetijstvo v Sloveniji prispeva okrog 10 % izpustov TGP v celotni bilanci izpustov. V bilanci toplogrednih plinov v Sloveniji kmetijstvo prispeva 0,1 % ogljikovega dioksida (CO2), 55,7 % metana (CH4) in 75,1 % dušikov oksid (N2O). Predstavlja pa ogljikov dioksid (CO2) v bilanci vseh toplogrednih plinov kar 83,5 % izpustov v Sloveniji, kar govori o tem, da ima promet in energetika največji delež pri izpustih toplogrednih plinov. Od leta 2005 do 2020 bo kmetijstvo po oceni vladne strategije tudi doseglo cilj o 5 % zmanjšanju ob hkratni obveznosti za povečanje samooskrbe s hrano.
Seveda pa v kmetijstvu moramo posvečati pozornost za zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov in posredno vplivati na zmanjševanje klimatskih sprememb. Dobre prakse zmanjševanja izpustov so: pridelava visoko kakovostne krme za učinkovito izkoriščanje energije krme, izravnani krmni obroki za dobro izkoriščanje glede na dnevne potrebe živali, doseganje dobrih rezultatov reprodukcije živali, pašna reja travojedih živali, urejenost skladišč organskih gnojil, gnojenje površin na podlagi analize tal in gnojilnih načrtov, vnos organskih gnojil v tla s tehniko, ki zmanjšuje izpuste, ozelenitev strniščnih površin in večja skrb za rodovitnost tal. Usmeritev v obdelavi tal mora slediti ciljem večanja vsebnosti humusa v tleh z vnosom organske mase. Vsebnost humusa v tleh vpliva na rodovitnost tal, izboljšuje zračnost, poroznost, poveča kapaciteto za zadržanje vlage v tleh, poveča vezavo hranil, zmanjšuje erozijo, ohranja rabo zemljišča in zagotavlja trajnostno vezavo toplogrednega plina CO2 v tla.
Napaka preteklih let z usmeritvijo in finančnimi podporami izgradnje velikih bioplinskih naprav, ki temeljijo na koriščenju pridelane hrane (koruze in žit) na njivskih površinah je težko popravljiva. S temi finančnimi sredstvi bi v Sloveniji v preteklih dveh desetletjih lahko zgradili veliko število malih bio plinskih naprav (do 250 KW), ki bi še danes delovale na predelavi gnojevke in bi bistveno pripomogle k zmanjševanju izpustov metana (CH4) iz skladišč organskih gnojil. Izpusti metana (CH4) iz skladišč predstavljajo 15,4 %. ( povzeto po Verbiču 2015). Povečali bi obseg proizvodnje zelene energije in porabili bi bistveno manj goriva za prevoze surovin v velike bioplinske naprave, kar dodatno zmanjšuje izpuste toplogrednih plinov.
Kmetijstvo torej lahko vpliva na zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov predvsem v dobri tehnologiji reje živali in skrbnem ravnanju z organskimi gnojili v skladiščih in ob razvozu. Poleg tega pa ob zagotovljenem krogotoku hranil iz organskih gnojil na živinorejskih kmetijah bistveno zmanjšujemo porabo mineralnih gnojil na kmetijskih površinah.
Pomembno pa je, da kmetijstvo z dobro kmetijsko prakso obdelave kmetijskih zemljišč skrbi tudi za vezavo CO2 ( ogljikovega dioksida) v rastlinah preko fotosinteze ter organske mase v tleh. Z ozelenitvijo njivskih površin skozi celo leto, da po glavnem posevku sledi strniščni posevek zmanjšujemo toplogredne izpuste in izboljšujemo teksturo tal, vnašamo organsko maso v tla in povečujemo delež humusa. Celoletna ozelenitev njivskih površin tudi zmanjšuje izpiranje hranil v podtalnico. V Podravju imamo priložnost, da z izgradnjo namakalnih sistemov dodatno poskrbimo za celoletno ozelenitev površin, saj v sušnem obdobju poletnih vročin lahko ohranimo rastline v rastni kondiciji, kar preprečuje izpiranje hranil in omogoča vezavo CO2 toplogrednega plina.
Strateška usmeritev za povečanje samooskrbe s hrano pridelano na kmetijskih površinah doma je dodatni vpliv na zmanjševanje toplogrednih izpustov CO2 zaradi prevozov hrane, ki jo uvažamo iz daljni dežel. Samooskrba s hrano pa je v luči klimatskih sprememb vedno bolj pomembna zaradi prehranske varnosti naše države. Na svetu se veča število prebivalcev in potrebe po hrani se povečujejo. Zaradi naravnih nesreč pa je vedno več uničenih pridelkov, ki lahko bistveno vplivajo na zmanjšano količino pridelane hrane.
Klimatske spremembe se dogajajo zaradi vpliva posameznih ljudi in usmeritve politike. Posledice klimatskih sprememb pa čutimo vsi, še najbolj pa tisti, ki imamo delovno mesto na prostem, kjer nam naravne nesreče krojijo usodo vsako leto bolj pogosto. Vsak lahko prispeva svoj delež na zmanjševanje klimatskih sprememb. Kmetijstvo v tehnologiji pridelave, potrošniki pa z usmeritvijo nakupa v doma pridelano hrano. Vsi pa se bomo morali racionalno obnašati s porabo energije, ki prispeva največ toplogrednih izpustov.
KGZS Zavod Ptuj
Kmetijska svetovalna služba
Peter Pribožič, univ. dipl. ing. zoot.
Nazaj na seznam novic