Trenutno ni aktualnih nasvetov.
Pridelujemo ga v poletno jesenskem času, vendar ga v zadnjih letih manj opažamo na naših njivah in vrtovih. Pred leti smo kitajsko zelje pridelovali na večjih površinah. To je zelo zanimiva in okusna zelenjadnica, ki jo lahko uporabljamo presno v solati ali pa kuhano v različnih jedeh (v solati s krompirjem ali mešani solati, ali kot razne prikuhe, ali kot dodatek v zelenjavnih juhah, ali ocvrti z raznimi dodatki itd).
Pozimi zelo dolgo zdrži v skladišču-kleti, uporabljamo ga lahko vse do februarja oz. marca. Je zelenjadnica z nekoliko posebnim okusom (podobno kot zelje), ki se ga hitro navadimo, tako si lahko sami na domačem vrtu pridelamo okusno zelenjavo za celo zimo in nam skoraj ne bo potrebno kupovati solate neznanega izvora. Vsekakor bi bilo dobro ovreči miselnost- »pri nas te zelenjave ne jemo«, po drugi strani pa v trgovini kupujemo razne solate, za katere ne vemo na kakšen način in kje so bile pridelane. Kitajsko zelje je zdrava zelenjadnica, ki vsebuje precej vitamina C, aminokislin, mineralov in nekaterih bioaktivnih spojin in ima zelo nizko kalorično vrednost. Vsebuje veliko folne kisline in zaradi gorčičnih olj učinkuje kot naravni antibiotik.
TALNE, TOPLOTNE ZAHTEVE: dobro uspeva na globokih, rahlih tleh, s pH vrednostjo 6-7. Ima skromen koreninski sistem in potrebuje precej vode. Kitajsko zelje dobro uspeva v peščeno ilovnatih, rahlih, dobro založenih tleh, ne prenese zbitih tal.
KOLOBAR IN GNOJENJE: gojimo ga za zgodnjimi kulturami, torej kot drugi posevek- za ranim krompirjem, fižolom, grahom, čebulo, korenčkom, solato... Občutljiv je na pojav golšavosti kapusnic, zato ga pridelujemo v 3-4 letnem kolobarju. Če v kolobar vključujemo druge kapusnice (zelje, cvetačo, brokoli, razne ohrovte, različne križnice za zeleni podor, tudi repo ali kolerabo…), moramo še posebej paziti in upoštevati kolobar, saj kitajsko zelje spada v družino križnic, prav tako kot vse prej naštete kulture in ga zato lahko napadejo podobne bolezni in škodljivci.
SETEV IN SAJENJE: kitajsko zelje je rastlina dolgega dne, kar pomeni, da poganja cvet pri rasti v dolgem dnevu, zato ga sejemo, šele v tem času, ko se dan krajša. Ima relativno kratko rastno dobo (od 70 do 80 dni). Čas direktne setve v naših rastnih razmerah je od 1. do približno 10. avgusta; če ga pridelujemo preko sadik, pa je čas sajenja nekje od 15. do 20. avgusta. Sadimo ga na medvrstno razdaljo 40-50 cm in v vrsti na 30 cm, tako, da imamo od 65.000 do 75.000 rastlin/hektar. Sejemo ga na globino 1,5-2,0 cm globoko, v vrsti pa na 10-15 cm, pozneje razredčimo na enako razdaljo kot pri presajanju. Pridelamo lahko od 40-80 t/ha pridelka.
SORTE KITAJSKEGA ZELJA: obstajata dve vrsti kitajskega kapusa in sicer sorte s krajšimi okroglastimi glavami in sorte z dolgimi ožjimi glavami. Pri nas imamo na razpolago seme hibridov Nagaoka F1, Yuki F1… (nižja rast, glave okroglo do rahlo podolgovate oblike), ki dajejo lepe pridelke. Ta dva hibrida sta se v pridelavi izkazala dokaj dobro. Sejemo lahko tudi druge sorte, ki so tudi pri nas na razpolago (Granat...).
VARSTVO KITAJSKEGA ZELJA:
ŠKODLJIVCI: zelo nevarni so kapusovi bolhači takoj po vzniku oziroma po presajanju. V vrtu si lahko pomagamo s prekrivanjem posevka z gosto tkanimi plastičnimi mrežami. Napad tega škodljivca je odvisen od vremenskih razmer, bolj je nevaren v sušnih vremenskih pogojih. Pozneje, ko se začnejo formirati glave, se rade pojavijo listne sovke in gosenice kapusovega belina. Če imamo posevek prekrit, poškodb od teh škodljivcev ni ali pa jih je zelo malo. V posameznih letih se pojavijo v jesenskem času tudi ličinke kapusove muhe, ki se zavrtajo v listne peclje. Take liste moramo ob pobiranju odstranjevati, kar lahko predstavlja velik izpad pridelka. Proti škodljivcem, ki se pojavljajo samo občasno, moramo pravočasno ukrepati s primernimi fitofarmacevtskimi sredstvi.
BOLEZNI: od bolezni je zelo nevarna alternarijska pegavost, ki se rada pojavi v toplih septembrskih dneh in pri ranejših setvah. Včasih se pojavi tudi bakterijsko gnitje listov. Pri pridelavi na večjih površinah bi kazalo posevke ob prvih pojavih teh bolezni zaščititi z ustreznimi fungicidi. Pri pridelavi v vrtu si lahko preventivno pomagamo z biološkimi pripravki, kot so Bioplantela natur F, Bioplantela super in z raznimi dodatki, npr. stimulatorji rasti, kot so Protifert, Algoplazmin, Drin in drugi. Pri pridelavi kitajskega zelja lahko opazimo razne fiziološke motnje, kot so cvetenje in odganjanje v cvet (prezgodnje setve), nekroze na notranjih listi in rjavenje (pomanjkanje kalcija, preveč dušika in kalija, suša), nekroze na zunanjih listih (prevelika koncentracija soli v tleh, suša).
HERBICIDI: trenutno sta registrirana dva herbicida za uporabo v kitajskem zelju in sicer Butisan S, 1,5 l/ha in Rapsan 500 SC 1-1,5 L/ha. Še bolje pa je pridelovati kitajsko zelje s čim manj ali brez herbicidov ter strojno in ročno okopavati.
SKLADIŠČENJE KITAJSKEGA ZELJA: pobiramo ga od oktobra do konca novembra, prenese temperaturo od - 4 do - 5 0C. Skladiščimo ga pri temperaturi okrog 1-2 0C in pri relativni zračni vlagi 90%. V takih pogojih ga bomo ohranili tudi do februarja oz. marca naslednjega leta.
S kitajskim zeljem bi lahko zasejali oziroma zasadili marsikatero njivo kot strniščni posevek in si ustvarili dodatni dohodek v istem letu po spravilu žit. Strnišče je tako obdelano, kitajsko zelje pa je dober kolobarni člen v poljedelsko-vrtnarskem kolobarju.
Pripravila: Branka Majcen - KSS Ormož
Nazaj na seznam novic
Vsi kontakti