Na slovenskih prašičerejskih kmetijah je osnova prehrane prašičev pridelek koruznega zrnja. Najbolj pogost način konzerviranja svežega zrnja je siliranje koruznega zdroba. Na večjih kmetijah pa tudi konzerviranje svežega zrnja v zrakotesnih silosih, ko zagotavljamo stalno pokritost zrnja s CO2 plinom.
Leto 2024 je v pridelavi koruze nekoliko posebno leto. Ugodno vremenske razmere v začetku aprila so omogočile zgodnjo setev koruze. Nekateri pa so sejali tudi pozneje po prvem maju. Sledilo je toplo vreme z dovolj padavinami v maju in juniju, kar se je odražalo v hitri rasti in razvoju posevkov koruze. Vremenske razmere v mesecu avgustu z visokimi temperaturami in malo padavin posebej v vzhodnem delu Slovenije so pospešili dozorevanje posevkov koruze. Siliranje cele koruzne rastline se je začelo že po 20. avgustu. Z začetkom septembra se je začelo siliranje koruznega zdroba. Ekstremna vremenska nihanja odražajo klimatske spremembe posledice pa so vidne na rastlinah. Pogoji pridelave koruze se letno zelo spreminjajo in temu se moramo prilagajati .
Osnovni pogoj za ugodno siliranje je, da zagotovimo dovolj lahko topnih sladkorjev za pretvorbo v mlečno kislino. Mlečna kislina je željeni konzervans za dobro in obstojno silažo koruznega zdroba. Koruzno zrnje optimalne zrelosti ima dovolj lahko topnih sladkorjev za pretvorbo v mlečno kislino. V osnovi koruzno zrnje zdrobimo in shranimo zrakotesno v razne oblike silosov. Optimalen čas spravila zrnja je takrat, ko se prekine dotok hranil iz storža v zrno, kar opazimo s formiranim črnim slojem na korenu zrna. Optimalna vlažnost zrnja za siliranje je od 30 do 35 % vlage. Suhe silaže zrnja so bolj podvržene naknadni fermentaciji, plesnenju in gretju odprtih silaž. Nastajajo lahko tudi nevarni mikotoksini. Vlažne silaže so povezane z večjimi izgubami hranilnih snovi ter slabšo ješčnostjo živali, zaradi višjega deleža maslene kisline. Vlažne silaže so tudi neprijetnega vonja.
Primerna debelina mletja je pomembna za boljše tlačenje v silosu in pozneje za prebavljivost in izkoristek krme v prebavnem traktu živali. Pri mletju moramo biti pozorni na debelino in kvaliteto mletja zrnja. Željeno kvaliteto dosežemo, če je od 65 do 76 % delcev zmletega koruznega zrnja debeline do 2 mm. Uporaba sodobnih mlinov večjih kapacitet nam zagotavljajo tudi kvaliteto mletja.
Preventivno moramo pred siliranjem tudi preprečiti onesnaženje in okužbo silirane mase z ostanki prejšnjih silaž na stenah silosov. Stene silosov morajo biti očiščene in odstranjeni ostanki prejšnje silaže, ki so praviloma tudi gojišče plesni.
Dimenzije silosov moramo prilagoditi številu živali v reji, da zagotovimo minimalno 5 cm dnevnega odvzema siliranega koruznega zdroba v hladnem obdobju leta in vsaj 10 cm v toplem obdobju leta. Gre za preprečevanje naknadne fermentacije, segrevanja siliranega zdroba in razvoje plesni, ki se v končni fazi odraža z nastankom mikotoksini kot produktov plesnivega siliranega zdroba. Na 1 m2 površine silosa predstavlja odvzem 10 cm siliranega koruznega zdroba okrog 100 kg in temu primerno moramo uskladiti velikost silosa glede na število prašičev v reji.
Ob polnjenju sproti opravljamo dobro tlačenje koruznega zdroba in nato v čim krajšem času silos zrakotesno pokrijemo. Za pokrivanje silosov lahko uporabljajmo več slojev folije, ki morajo biti odporne na ultravijolične žarke. Pri koritastih silosih namestimo najprej stensko folijo, s katero pokrijemo del silosa ob steni. Nato prekrijemo s pod-folijo, ki je lahko zelo tanka 40 - 50 μm. Tanjša folija se lepo prilagodi vrhnji plasti koruznega zdroba, da ne ostane nad zdrobom zrak. Na vrhu prekrijemo z debelejšo folijo debeline 200 μm.
Za dodatno zaščito lahko namestimo še trajno folijo ali zasipljemo z mivko, da zaščitimo pred poškodbami folije s strani ptičev ali glodalcev. Ob stenah dodatno obtežimo z vrečami manjšega premera, napolnjenimi s peskom ali mivko. Preprečiti moramo zatekanje vode ob stenah. Odpadne pnevmatike niso najbolj primerni način obtežitve.
Pri stolpnih silosih prihaja do polzenja vlage v spodnje plasti silaž. Zato je silaža v spodnjih plasteh prevlažna in jo živali nerade konzumirajo, v zgornjih plasteh pa je presuha in bolj podvržena naknadnim fermentacijam in plesnenju. Zato je priporočljivo namestiti po plasteh folijo, ki preprečuje vertikalno polzenje vlage v silaži. Za primer na vsak meter višine silirane mase namestimo prečno folijo.
Potrebna prostornina silosa za spravilo koruznega zrnja iz 1 ha koruze pri pridelku okrog 10 t/ha je 11m3 prostornine silosa.
Primerno konzerviran koruzni zdrob dosežemo v 5 tednih, ko postane silaža stabilna in obstojna. Mlečnokislinske bakterije pretvarjajo sladkorje v mlečno kislino, ki konzervira zdrob in preprečuje kvarjenje silaže. Konzerviranje koruznega zdroba ob primerni vlagi okrog 30 % se odraža na vonju in okusu. Optimalno siliran koruzni zdrob nima neprijetnega vonja in okusa, ker je mlečna kislina brez vonja in okusa. V mokrih silažah se tvorijo večje količine maslene kisline, ki je neprijetnega vonja in okusa, kar se odraža v neprijetnih vonjavah. Silaže s vsebnostjo vlage okrog 25 % so bolj suhe, zaradi tega moramo vso pozornost nameniti dovolj velikem dnevnem odvzemu silaže, da ne prihaja do segrevanja, naknadne fermentacije, razvoja kvasovk in plesni. Plesnive silaže so povezane z razvojem mikotoksinov, ki nam povzročajo težave pri plodnosti in zdravju živali.
Smo v času spravila letošnjega pridelka koruznega zdroba. Za vse, ki boste sveži koruzni zdrob silirali je zelo pomembno, da silirate ob primerni sušini oziroma vlažnosti zrnja in da poskrbite tudi ostale pogoje, ki vplivajo na kvaliteto silaže. Cilj je, da ne prihaja do kvarjenja in nepotrebnih izgub koruznega zdroba. Kvalitetna silaža koruznega zdroba je na prašičerejskih kmetijah osnovna krma za vse kategorije prašičev, zato moramo še posebej skrbno ravnati pri postopku siliranja.
KGZS Zavod Ptuj
Kmetijska svetovalna služba
Peter Pribožič, univ. dipl. ing. zoot.
Nazaj na seznam novic
Vsi kontakti