Izredno povečanje cen mineralnih gnojil spravlja marsikaterega poljedelca v dilemo, če se splača gnojiti in ali bo z višjimi stroški za mineralna gnojila pokril stroške proizvodnje. Prepričan sem, da odgovor ne leži v ekstenzifikaciji pridelave in zmanjšanju pridelkov, temveč v še bolj strokovnem pristopu. Poleg dušičnih mineralnih gnojil, čigar proizvodnja je vezana na ceno plina, so se povečale tudi cene ostalih mineralnih gnojil.
Rastline za rast in razvoj potrebujejo hranila. V tem primeru pride v poštev Liebigov zakon, ki pravi, da se količina pridelka ravna po tistem elementu, ki ga najbolj primanjkuje.
V naslednjem prispevku bom podal nekaj priporočil, s katerimi lahko ob nižjih vložkih dosegamo enake ali celo boljše proizvodne rezultate.
1. Analiza tal in apnenje
Osnova vsega je analiza tal, s katero ugotovimo, kakšna je založenost tal s hranili, kot sta fosfor in kalij, organska snov in pH tal. V primeru, da je pH tal nižji od 5,5 lahko z nizkim vložkom v apnenje dosežemo bistveno večji učinek, kot bi ga dosegli z gnojenjem. Kot primer, pri pH 5 je rastlinam dostopnega le 34 % fosforja in 43 % dušika. Če pH povišamo do vrednosti 6,5, pa je dostopnega kar 100 % fosforja in 95 % dušika.
2. Foliarna gnojila
Dodajanje hranil preko listov je do 4-krat bolj učinkoviti, kot gnojenje preko tal. Težava je v tem, da lahko preko listov dodajamo samo manjše količine hranil, saj lahko drugače pride do ožigov. Pri večini kulturnih rastlin lahko dodamo od 7 do 10 kg ure na 100 L vode. Obstajajo pa tudi druga foliarna gnojila kot je last- N, in gnojila ki jih rastline rabijo v manjših količinah kot je bor ali mangan in jih lahko v celoti dodamo preko listov. Uporaba foliarnih gnojil je še posebej primerna pri žitih in oljni ogrščici, v času ko škropimo proti boleznim in je listna masa že razvita zato je strošek aplikacije bistveno nižji.
3. Uporaba dušikovih gnojil z dodanimi inhibitorji
Na trgu so na voljo različna sredstva, kot so N-GOO, Energico, Nexur, Nova Tec, Rhizovit id., ki so primerna za gnojenje in dognojevanje žit, koruze in drugih okopavin. Pri gnojenju in dognojevanju je potrebno poznati in upoštevati specifične lastnosti teh gnojil. Na ta način lahko zmanjšamo količino dodanega dušikovega mineralnega gnojila in zagotovimo zelo visoke pridelke. Pri koruzi, ki do faze osmega lista potrebuje le 2 % dušika, v fazi intenzivne rasti do začetka oplodnje 30 % v fazi mlečne zrelosti 23% v fazi polnjenje zrnja pa 35 %, ostalih okrog 10 % pa v fazi zorenja. Zato so gnojila z dodanimi inhibitorji zelo dobrodošla, saj upočasnjujejo sproščanje dušika preko nitritne v nitratno obliko, ki je rastlinam dostopna. Čas gnojenja moramo torej prilagoditi tako, da je najintenzivnejše sproščanje dušika takrat, ko je potreba po njem največja.
4. Uporaba inhibitorjev v gnojevki ali pri škropljenju po gnojenih površinah
Dušik je v predelu korenin na razpolago dlje časa, kar pomeni, da ga lahko rastlina dlje časa asimilira. S tem povečamo donos koruze, zrnja in številnih drugih poljščin. Prav tako se izboljša kakovost in zdravje rastlin. Stabiliziran dušik zmanjša izpiranje v podtalnico in izgube zaradi denitrifikacije. Z zmanjšanjem izpiranja v podtalnico pozitivno vplivamo na ohranjanje kakovosti pitne vode. Ob dodani količini dušika pa se znatno povečuje pridelek poljščin in količina humusa v tleh. Prav tako se zmanjšujejo emisije toplogrednih plinov v ozračje. Na trgu je na voljo sredstvo N-lock.
5. Setev rastlin, ki vežejo dušik iz zraka (metuljnice)
S setvijo rastlin, ki vežejo dušik iz zraka, lahko v kolobarju bistveno zmanjšamo potrebe po gnojenju z dušikom. Znano je, da metuljnice v simbiozi z bakterijami iz rodu Rhizobium v tleh vežejo takšne količine dušika, rastlinam dodamo le male količine dušika ali dognojevanje ni potrebno. Vezan dušik pa omogoči tudi zmanjšano gnojenje v naslednji kulturi v kolobarju. V prihodnjem programskem obdobju so predvidena vezana plačila za rastline, ki vežejo dušik (detelja, lucerna, soja, krmni grah).
6. Foliarna uporaba bakterij
Na trgu se pojavlja sredstvo Utrisha-N, ki temelji na bakterijah, ki vežejo dušik iz zraka. Po podatkih iz literature naj bi te bakterije vezale tudi do 80 kg N/ ha. Sredstvo se uporablja v odmerku 333 g/ ha in 100 do 250 L vode/ ha. Uporabimo ga lahko od faze, ko je razvitih pet stranskih poganjkov, pa do začetka cvetenja (BBCH 25-61). Ob nanosu mora biti vsaj 50 % površine pokrite z vegetacijo. Sredstva, ki temeljijo na dušik vezajočih bakterijah bodo morda v prihodnosti predstavljala ugodno rešitev, saj gre za nizko investicijo in dobre rezultate.
7. Zeleni pokrov skozi celo leto
Zeleni pokrov skozi celo leto preprečuje izpiranje nitratov. Znano je namreč, da gost koreninski sistem ne spušča hranil predvsem nitratov v nižje sloje, istočasno pa povečuje vsebnost organske snovi v tleh, ki je eden izmed glavnih parametrov rodovitnosti tal in predstavlja naravni rezervoar hranil
8. Gnojenje z lahko-topnimi gnojili v več obrokih
Kljub visokim cenam se lahko-topnim gnojilom, kot je KAN, v prihodnosti ne bo mogoče povsem izogniti. Predvsem v zgodnje spomladanskem času, ko se prične rast v tleh pa še ni nitrifikacije je praktično KAN kjer je polovica dušika v nitratni obliki edini ki omogoči hiter štart in razraščanje. Gnojenje zelenih površin (žita, travinje) zgodaj spomladi, ko v tleh še ni nitratnega dušika, omogoča rastlinam hiter začetek rasti. Priporoča se večkratno gnojenje z manjšimi količinami.
Ivan Brodnjak
Nazaj na seznam novic
Vsi kontakti