Nasveti o poljedelstvu

Govedorejske kmetije:

1. Optimalen rok za siliranje koruze je, ko ima koruza 35% sušine. Takrat koruza doseže najboljše razmerje med pridelkom energije, beljakovin, prebavljivost in odpornost silaže. Iz izkušenj lahko povemo, da predčasno požeta silaža, ki ima manjšo energetsko vrednost in je dobro potlačena ni bistveno slabša, saj je zaradi manjše vsebnosti vlaknin in večje prisotnosti sladkorjev lažje prebavljiva.
2. Glede na to, da bo siliranje izredno rano je za kmetije, ki jim primanjkuje krme smiselno na koruzna strnišča takoj posejati mnogocvetno ljuljko (35- 40 kg semena/ha). Tako še je možno v jesenskem času pridelati nekaj dodatne krme. Prav tako lahko ta strniščni posevek koristimo kot prvi pridelek spomladi.
3. Zaradi suše so prizadeti tudi travniki, na katerih je smiselno opraviti čistilni rez in po možnosti travnike dosejati s travnimi mešanicami, ki vsebujejo angleško ljuljko.

Prašičerejske kmetije

1. Prašičereja je praviloma vezana na ravninske kmetije. Osnova za prehrano prašičev sta ječmen in koruza. V letošnjem letu so bili pridelki ječmena nekoliko nižji. Prav tako je na lahkih prodnatih tleh posevek koruze povsem uničen, ponekod tudi 100 %. Nastala škoda predstavlja glavni izziv kako zagotoviti krmo. Ker so cene žit in koruze na svetovnih borzah ekstremno visoke lahko kmetije zaidejo v ekonomske težave. Zato se bo potrebno osredotočiti predvsem na ohranitev plemenskega staleža živali, saj lahko v krmni obrok vključimo tudi zeleno krmo, trave ali detelje, ki jih lahko posejemo takoj po spravilu glavne kulture.

Poljedelske in vrtnarske kmetije

1. Zaradi izredno visokih temperatur je v tleh nastala močna nitrifikacija (sproščanje hranil iz organske snovi v tleh). Posledica tega je ogromno prostega dušika v nitratni obliki, ki je v primeru živega koreninskega sistema rastlinam takoj na voljo. Lastnost nitratnega dušika je, da se ne veže na talne delce, zato je pomemben koreninski sistem, ki onemogoči izpiranje. Ker je suša povzročila propad rastlin se velike količine neporabljenega nitrata izpirajo in onesnažujejo podatalnico. Rešitev je, da prizadete posevke takoj pospravimo, zemljo minimalno obdelamo in posejemo rastline, ki bodo počrpale nitrate ter jih spremenile v biomaso. Za setev lahko uporabimo neprezimne ali prezimne rastline s hitro rastjo, da čimprej vzpostavijo koreninski sistem, ki ne prepušča nitratov. S tem povečujemo humus v tleh, rastlinski ostanki pa so zaloga hranil za naslednjo kulturo. Najslabše je, če kmetijsko površino po spravilu pridelka obdelamo in pustimo prazno. Če njivo pustimo obdelano in neposejano povečamo nitrifikacijo, kar povzroči dodaten razpad humusa v tleh. Zaradi sončne pripeke se uničuje struktura tal, ob močnejših padavinah pa erozijo tako zemljine kot dušika iz obdelovalne površine. V primeru, da se ne odločimo za setev je bolje zemljišče pustiti neobdelano. Na površini pustimo ostanke slame ali celo plevela, ki jih pred semenitvijo zmulčimo.

KSS PTUJ