Čeprav pogosto slišimo, da o nogometu in kmetijstvu vedo vsi vse, se zdi, da smo kmetijci po vremenski plati vedno bolj ogrožena vrsta. Nepokrita industrija, kot so jo včasih imenovali, ima v sedanjosti resda več možnosti za obrambo pred kako izmed vremenskih neprilik (toča ali suša). V praksi pa se srečujemo z naravnost strašljivimi posledicami npr. vse pogostejših pojavov toče, kot denimo na Ptujskem, 7. julija 2019. Še pogostejši in zelo škodljivi so pojavi vročinskih valov, ki predvsem na lahkih, nenamakanih tleh povzročajo enormno škodo z izpadom pridelka. Mnogi svoje proizvodnje na poljih in v nasadih iz določenih razlogov ne zavarujejo, kar zagotavljanje eksistence od kmetijske proizvodnje še bolj otežuje.
Radio Slovenija je poročal, da smo na dan 29. julija za leto 2019 v Sloveniji počrpali ves naravni prirast dobrin. To pomeni, da do konca tega leta že živimo na ekološki kredit.
Dr. Lučka Kajfež Bogataj poudarja, da v ZDA živijo, kot da imamo na voljo pet planetov, v Avstraliji, kot da štiri, v Sloveniji pa, kot da imamo na voljo tri planete. Poudarja še, da smo kot družba toliko bogati, da pustošenje narave preživimo sorazmerno dobro, da si generalno gledano dokaj hitro opomoremo. Drugače pa je v Bangladešu in v podsaharski Afriki, od koder se v prihodnosti proti Evropi lahko obeta veliko število podnebnih migrantov. Nedavno smo v medijih lahko zasledili tudi, da je v Parizu bilo bolj vroče, kot v Kairu.
Globalne vremenske simulacije in modeli, ki so danes na voljo, uporabnikom dajejo veliko ažurnih podatkov in informacij. ARSO (agencija RS za okolje) za napoved in spremljanje situacij v zvezi z vremenom in vodami med drugim ponuja tudi zelo ažurno projekcijo nastanka in razvoja, smeri nevihtnih front, znotraj katerih se razvijejo pogosto uničujoče nevihtne celice.
Na povezavi https://meteo.arso.gov.si/ (vreme podrobneje) lahko tudi na mobilnih napravah spremljamo smer in razvoj, intenzivnost nevihtnih celic. Tako morda lahko še ujamemo ugoden čas za kakršno koli preventivno akcijo (Vir: ARSO).
Eno prikladnejših in za uporabo preprostih aplikacij (tudi mobilnih) ponuja norveški model YR na povezavi: https://www.yr.no/?spr=eng Brezplačni portal ponuja možnost izbire posameznih krajev in omogoča prikaz numeričnih podatkov ali v kombinaciji z meteogramom, za krajša obdobja po urah ali daljša obdobja, za več dni vnaprej. (Vir: YR weather).
MKGP na povezavi:
http://www.mkgp.gov.si/si/delovna_podrocja/kmetijstvo/podnebne_spremembe_v_kmetijstvu/podnebne_spremembe/ v kontekstu podnebnih sprememb v kratkem navaja svoja prizadevanja, strategijo in vizijo kmetovanja v prihodnje. Ugotavlja negativne in celo pozitivne vplive podnebnih sprememb na kmetijstvo. Posledice uničujočih neurij s točo si je na Ptujskem terenu ogledala tudi ministrica, dr. Aleksandra Pivec. Vodstvo KGZ Ptuj s predstavniki nevladnih organizacij je na to temo podalo pomembne informacije o razsežnosti škode.
Direktor KGZ Ptuj, Andrej Rebernišek, opozarja, da je v preteklosti že bil vzpostavljen učinkovit sistem obrambe proti toči in sicer z uporabo protitočnih raket in poudarja, da smo zadnje hujše neurje s točo na Ptujskem doživeli leta 2008. Sedanji sistem obrambe proti toči bi bilo potrebno optimirati in izkoristiti še bolj učinkovito in predvsem pravočasno. V tem kontekstu se na KGZ Ptuj odvijajo ustrezne aktivnosti, vse od evidentiranja in poročanja Upravi za zaščito in reševanje, sodelovanje z občinami, s pristojnimi komisijami, sklici tiskovnih konferenc, kakor tudi sestanki ožjih delovnih skupin s pristojnimi uradnimi osebami za sprejem nujnih ukrepov in strategije za učinkovito ukrepanje v takih primerih hudih naravnih nesreč.
Posledice, na območju prehoda najhujše nevihtne celice so naravnost uničujoče. Posnetki so iz Hajdoš in Slovenje vasi, ter z območja pri Ptujskih Termah, severno od hotela Primus, začenši s prvo njivo ob parkirišču in kampu za turiste.