Kako si izračunamo, ali se nam ekonomsko splača vstopiti v sistem ddv? Kmetija lahko v sistem davka na dodano vrednost vstopi prostovoljno. V sistemu mora ostati 5 let. V bistvu je dilema, ostati pavšalist ali prostovoljno vstopiti v ddv. Če imamo ustrezne podatke, je izračun zelo preprost.
Od vrednosti vstopnega davka odštejemo vrednost pavšalnega nadomestila.
Vstopni ddv je davek, ki nam ga zaračunajo naši dobavitelji. Torej za vse letne nakupe blaga in storitev, si izračunamo samo davek, ki smo ga plačali. Vrednost pavšalnega nadomestila poznamo, saj moramo vsako leto njegovo višino sporočiti finančnemu uradu. Razlika med vstopnim davkom in pavšalnim nadomestilom, mora biti pozitivna. Vrednost te pozitivne razlike je temelj za odločitev, vstopiti ali ne. Z vstopom v ddv bomo imeli tudi nekaj dodatnih stroškov, posebej, če sami ne bomo vodili davčnih evidenc. Če je razlika negativna se nam vstop ne splača, boljše je ostati pavšalist. Pri tem izračunu lahko izstopni davek (davek, ki bi ga mi zaračunali našim kupcem) pozabimo, saj bomo v bistvu samo posrednik od našega kupca k davkariji. Nam ostane, oziroma dobimo vrnjen vstopni davek, ki smo ga plačali v trgovini. Odbitni vstopni davek bomo lahko uveljavili za vse stvari pri kmetovanju in ničesar za gospodinjstvo. Karkoli na kmetiji bomo prodali, bomo morali obračunati izstopni davek. Torej bomo plačati davek tudi npr. za mleko, ki ga bomo porabili v gospodinjstvu. Prednost pri odločitvi za vstop v sistem ddv je, če so naši kupci tudi v sistemu ddv. Davek, ki jim ga bomo zaračunali bo njihov vstopni davek, ki ga bodo dobili vrnjenega in jim torej ne bo strošek. Če pa prodajamo končnim potrošnikom jim moramo zaračunati davek, ki jim ga nihče ne vrne. Zato smo dražji kot kmetije, ki niso v sistemu ddv in davka ne smejo zaračunati. Načeloma velja, da tekoči nakupi (spremenljivi stroški) nekako dajo pozitivno ničlo. Kot vedno, pa poudarjamo, da je vsaka kmetija podjetje zase, ki ima posebnosti, zato so ob enaki usmeritvi lahko rezultati tudi različni. Z vstopom v ddv največ prihranimo, pri nakupih osnovnih sredstev. Za pravilen izračun pa moramo ta ddv razdeliti na življenjsko dobo sredstva in upoštevati samo letni delež. Vstopiti v sistem ddv ali ne, je pomembno predvsem pred večjimi naložbami. Če bomo v sistemu bodo naložbe praviloma za dobro petino cenejše. Seveda samo za tiste nakupe, za katere bomo imeli račun. Za domač les, za delo na črno, računov seveda ne bo. Prihranek pri naložbah moramo razdeliti na več let, saj hleva ne bomo gradili ali traktorja kupovali vsako leto. Odločitev za vstop v sistem ddv naj ne bo trenutna, naj nas ne zavede, da bo naložba za petino cenejša. Z vstopom prevzemamo tudi obveznosti. Izračunajmo si, če se nam vstop dolgoročno splača. Če tega sami nismo vešči vam bomo svetovalci pri vaši Kmetijski svetovalni službi z veseljem pomagali.
Pripravila: Helenca Kapun, univ. dipl. inž. zoot. Specialistka za agrarno ekonomiko pri KGZ Ptuj
Nazaj na seznam novic
Vsi kontakti