KGZ Ptuj X
GO

Nasveti o agrarni ekonomiki

Nasveti - Agrarna ekonomika - torek, 05. januar 2021

Skupna kmetijska politika - cilji in poslanstvo

Skupna kmetijska politika, skrajšano SKP, je glavna kmetijska politika Evropske unije, katere izvor sega v leto 1962. Gre za sistem dohodkovnih in podpornih programov za kmetijstvo in podeželje, ki zagotavlja, da evropski kmetje lahko zadostijo prehranskim potrebam 500 milijonov prebivalcev EU (Houses of the Oireachtas, 2018: 5–7. SKP) kmetom samim zagotavlja dostojni življenjski standard, odjemalcem pa stabilno in zanesljivo oskrbo s kmetijskimi izdelki ter zmerne cene prehrane (Evropska komisija, 2013: 1).  Je nedvomno ena od najpomembnejših politik v EU, njen izvor za sega vse do nastanka same EU. SKP je bila ustanovljena v skladu s 33. členom Rimske pogodbe (Pogodbe o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti in Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti za jedrsko energijo), s katero je bila ustanovljena Evropska gospodarska skupnost. Najprej je bila zasnovana kot skupna politika s cilji zagotavljanja cenovno dostopne hrane za državljane EU in primernega življenjskega standarda kmetov. Ta politika je bila ena prvih integriranih politik EU in še vedno obsega največje področje odhodkov proračuna EU. SKP ima pomemben socialni in gospodarski doseg (Houses of the Oireachtas, 2018: 5–7). Trenutno je v EU okoli 11 milijonov kmetij in 22 milijonov ljudi, ki v tem sektorju redno delajo (Evropska komisija, 2018a: 1). Na Irskem je kmetijstvo najpomembnejši domači sektor s približno 167.500 zaposlenimi v kmetijsko-živilskem sektorju (Teagasc, 2016: 1), medtem ko je izvoz hrane in pijače vreden 12,6 milijarde EUR (Bord Bia, 2018: 1).

 

Ključni cilji SKP so (Evropska komisija, 2018a: 1):

- zagotoviti stabilno oskrbo s cenovno dostopno hrano na način podpore kmetov in izboljšanjem kmetijske produktivnosti;

- zagotoviti primerni življenjski standard kmetov v EU;

- spodbujati trajnostno upravljanje naravnih virov in pomagati pri spopadanju s podnebnimi spremembami;

- ohranjati podeželska območja in krajine EU ter

- podpreti podeželsko gospodarstvo s spodbujanjem delovnih mest v kmetijstvu, kmetijsko-živilski industriji in povezanih sektorjih.

 

Tri prednostne naloge SKP so zagotavljanje konkurenčne pridelave in predelave hrane, trajnostnega gospodarjenja z naravnimi viri ter uravnoteženega razvoja podeželja (Evropska komisija, 2013: 1).

 

Kmetovanje se razlikuje od ostalih dejavnosti, ker je bolj odvisno od vremena in podnebja kot večina drugih sektorjev. Obstaja tudi neizogibna časovna vrzel med povpraševanjem potrošnikov in zmožnostjo kmetov, da dobavljajo hrano. Za gojenje več pridelkov ali proizvodnjo več mleka je nujno potreben čas. Poleg tega so svetovne cene hrane in posledično dohodki kmetov izpostavljeni visoki nestanovitnosti, povprečni dohodek družinske kmetije pa je bistveno nižji od povprečnega dohodka nekmetijstva. Poslovna negotovost in vplivi kmetijstva na okolje so razlog za pomembno vlogo, ki jo ima na tem področju javni sektor. SKP ukrepa tako, da zagotavlja dohodkovno podporo, tržne ukrepe in ukrepe za razvoj podeželja. Dohodkovna podpora zajema neposredna plačila kmetom za zagotovitev stabilnosti dohodka,  za sprejemanje okolju prijaznih praks in za dostavo javnih dobrin, ki jih trgi običajno ne plačajo (npr. skrb za podeželje). Tržni ukrepi so ukrepi, ki jih lahko EU sprejme za reševanje težkih tržnih razmer, kot so nenaden padec povpraševanja, na primer zaradi strahu za zdravje, ali pa nenaden padec cen zaradi začasne prevelike ponudbe na trgu. Ukrepi za razvoj podeželja pa zajemajo nacionalne in regionalne programe, ki obravnavajo posebne potrebe in izzive podeželskih območij (Houses of the Oireachtas, 2018: 7–8).

 

ARSKTRP

Izvajanje SKP je v Sloveniji v pristojnosti Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja (ARSKTRP), ki je bila kot organ v sestavi Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano po evropskem zgledu ustanovljena leta 1999. Agencija je v okviru predpristopnega programa vstopa v EU najprej izvajala programe reforme kmetijske politike in izplačevanja sredstev, z vstopom v EU pa je Agencija prevzela v izvajanje program SKP. Agencija ima v Sloveniji od 2004 naprej polno akreditacijo Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada za uresničevanje postopkov dodeljevanja finančnih sredstev na kmetijskem, gozdarskem, ribiškem, živilskopredelovalnem področju in na področju razvoja podeželja. V njeni pristojnosti je izvajanje ukrepov neposrednega izplačevanja sredstev, razvijanja podeželja in upravljanja kmetijskih trgov, prevzema pa tudi aktivnosti tržnega informacijskega sistema ter aktivnosti notranje kontrole in notranje revizije (ARSKTRP, 2019: 1; ARSKTRP, 2019b: 1). V okviru dodeljevanja sredstev agencija (ARSKTRP, 2019b: 1):

- obravnava prispele vloge in zahtevke;

- zagotavlja zakonito in pravočasno izplačevanje odobrenih sredstev;

- poroča nacionalnim in evropskim institucijam ter

- skrbi za usklajenost izplačevanja sredstev z nacionalnimi in evropskimi zakonodajami.

Agencijo sestavljajo generalni direktorat, služba za notranjo revizijo ter osem področnih sektorjev in služb: Sektor za razvoj podeželja, Sektor za neposredna plačila, Sektor za kmetijske trge, Služba za kontrolo, Služba za finance, Služba za notranjo revizijo, Služba za informacijsko upravljanje in tehnologijo ter Služba za splošne zadeve (ARSKTRP, 2019d: 1). V sodelovanju različnih oddelkov agencije se uresničujejo storitve, kot so ukrepi za razvoj podeželja, neposredna plačila na kmetijske površine in živali, ukrepi v ribištvu in čebelarstvu ter promocijski  in tržni ukrepi. Ukrepe za razvoj podeželja agencija uresničuje skladno z evropskimi programi. Trenutno je v uporabi program za obdobje 2014–2020, del ukrepov pa prispeva in ureja tudi nacionalni program (2019e: 1). Agencija skladno z uredbami Evropske komisije javno objavlja sezname prejemnikov sredstev iz evropskih kmetijskih skladov (ARSKTRP, 2019c: 1).

 

PRP - PROGRAM RAZVOJA PODEŽELJA

 

SKP se financira iz dveh skladov oz. stebrov, ki sta del splošnega proračuna EU, in sicer

- Evropski kmetijski jamstveni sklad (EKJS), ki financira predvsem neposredna plačila kmetom in ukrepe, ki urejajo ali podpirajo kmetijske trge ter ga v celoti financira EU;

- Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP), ki financira prispevek EU k razvoju podeželja in se financira s sofinanciranjem.

 

Politika razvoja podeželja EU pomaga podeželskim območjem EU uresničevati širok razpon gospodarskih, okoljskih in socialnih izzivov 21. stoletja. Pogosto imenovan drugi steber SKP dopolnjuje sistem neposrednih plačil kmetom in ukrepe za upravljanje kmetijskih trgov prvega stebra. Politika razvoja podeželja deli številne cilje drugimi strukturnimi in investicijskimi skladi EU. Za razvoj podeželja je na EU ravni v 28 državah članicah v teku 118 različnih programov razvoja podeželja, od katerih je 20 samostojnih nacionalnih programov in 8 skupnih regionalnih programov (Evropska komisija, 2019: 1).

 

Evropski okvir programov razvoja podeželja se oblikuje na osnovi analiz in potreb članic. Države članice in regije pripravijo svoje programe za razvoj podeželja na podlagi potreb svojih njihovih ozemelj in pri tem upoštevajo vsaj štiri od naslednjih šestih skupnih prednostnih nalog EU (Evropska komisija, 2019: 1):

- spodbujati prenos znanja in inovacij v kmetijstvu, gozdarstvu in na podeželju;

- večati sposobnosti preživetja in konkurenčnosti vseh vrst kmetijstva ter spodbujati uvajanje inovativnih kmetijskih tehnologij in trajnostnega gospodarjenja z gozdovi;

- spodbujati organizacije prehranske verige, zagotavljati dobro počutje rejnih živali in obvladovati tveganja v kmetijstvu;

- obnavljati, ohranjati in krepiti ekosisteme, povezane s kmetijstvom in gozdarstvom

- spodbujati učinkovitosti virov in podpirati prehod na nizkoogljične in podnebju prijazne prakse v kmetijskem, živilskem in gozdarskem sektorju;

- spodbujati socialno vključenost, zmanjšati revščino in spodbuditi gospodarski razvoj na podeželskih območjih.

 

Prednostne naloge za razvoj podeželja so razdeljene na osrednja področja. Države članice ali regije v okviru svojih programov za razvoj podeželja za ta osrednja področja določijo količinsko opredeljene cilje, nato pa določijo, katere ukrepe bodo uporabile za doseganje teh ciljev in koliko sredstev bodo dodelile vsakemu ukrepu. Vsaj 30 % sredstev za vsak program razvoja mora biti namenjeno ukrepom, ki so pomembni za okolje in preprečujejo podnebne spremembe, in vsaj 5 % za metodo LEADER (Evropska komisija, 2019: 1). LEADER je metoda regionalnega razvoja, ki se že 20 let uporablja za vključevanje lokalnih akterjev v oblikovanje in izvajanje strategij, odločanja in dodeljevanja sredstev za razvoj njihovih podeželskih območij (European Netwrok ofr Rural Development, 2019).

 

Sredstva za razvoj podeželja zagotavlja Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP). Programsko osnovo za črpanje finančnih sredstev iz sklada postavljajo programski dokumenti, ki jih sestavijo pristojni nacionalni organi v sodelovanju z Evropsko komisijo. Programi opredeljujejo nacionalne prednostne naloge, ki jih država postavi na osnovi analize stanja nacionalnega kmetijstva, živilstva in gozdarstva (Evropska komisija, 2019: 1). V Sloveniji se sredstva za razvoj podeželja dodeljujejo skladno s Programom razvoja podeželja Republike Slovenije (PRP). Trenutno je v veljavi program za obdobje od 2014 do 2020 (PRP 2014–2020), ki ga je Evropska komisija potrdila februarja 2015. Program za razvoj slovenskega kmetijstva in podeželja namenja dobre 1,1 milijarde evrov, od česar bo država 838 milijonov evrov prejela iz proračuna EU (EKSZP, 2019: 1).

 

PRP 2014–2020 se osredotoča na tri glavna področja, ki so namenjena (EKSZP, 2019: 1):

- izboljšanju biodiverzitete, stanja voda in tal,

- povišanju konkurenčnosti kmetijskega sektorja in izboljšanju socialne vključenost ter

- pospeševanju lokalnega razvoja podeželskih območij.

 

Slovenija je nacionalne prednostne naloge opredelila na osnovi analize danosti in stanja kmetijstva, živilstva in gozdarstva v predhodnem obdobju (EKSZP, 2019a: 1).

 

Uroš Bunderla, mag. fin. in rač.

Nazaj na seznam novic

Vsi kontakti